Predlog novele ZNB prinaša večjo transparentnost, predvidljivost in predvsem demokratičnost upravljanja epidemije, poudarjajo v Levici: » Predlog v tem smislu uživa našo podporo, da pa s predlogom ne bi dodatno razdvojevali slovenske javnosti, širili strahov, ki jih mnogim ZNB predstavlja, predlagamo, da je ta sprejet skozi najširši možni dialog in z največjo stopnjo transparentnosti.«
Da predlog ne bi postal žrtev medsebojnega političnega obračunavanja med koalicijo in opozicijo, v Levici predlagajo, da zakon kot predlagatelj vloži Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič, da se o njem opravi čim širša javna razprava v obliki javne predstavitve mnenj ter da se o njem, skladno s postopki, opredeli Zakonodajno pravna služba. Na podlagi tako pridobljenih mnenj bodo lahko zakon ustrezno tehnično dopolnili in skozi dialog dosegli najširši možen konsenz.
Nadaljnji pogovori s poslanskimi skupinami
Igor Zorčič pravi, da bo opravil nadaljnje pogovore s poslanskimi skupinami, ki so naklonjene predlogu novele zakona o nalezljivih boleznih. Preveril bo, katere poslanske skupine samo načelno podpirajo predlog zakona in katere so ob vložitvi zakona pripravljene prispevati podpise poslancev. Sam je sicer pripravljen nastopiti kot prvopodpisani. Kot je v današnji izjavi za medije pojasnil Zorčič, sta poslanski skupini SDS in NSi sporočili, da glasov k predlogu zakona ne bosta prispevali, poslanca narodnih skupnosti pa bosta svoja podpisa prispevala, če bo pod predlog zakona podpisana večina poslancev. Poslanske skupine koalicije KUL pa so po Zorčičevih besedah predlogu zakona izrazile podporo.
Naslednji korak bo tako najprej zbiranje podpisov poslancev, nato pa tudi izbira samega postopka obravnave zakona, je napovedal Zorčič. Ta bo po njegovih besedah nekoliko počasnejši, če se bodo odločili za obravnavo po rednem postopku, ki bo zajemal tudi javno predstavitev mnenj.
Zorčič ocenjuje, da bi bilo dobro, da podpise ob vložitvi predloga zakona prispevajo vse poslanske skupine KUL in poslanska skupina nepovezanih poslancev, saj gre za zakon, ki »postavlja neke gabarite vladi pri sprejemanju ukrepov glede epidemije covida-19«. Kot še poudarja Zorčič pa ne želi napovedovati, kakšni bodo nadaljnji koraki, če poslanske skupine ne bodo prispevale podpisov, najprej bo namreč z njimi opravil še dodatne pogovore.
Kot pojasnjuje, sam vsebinskih pomislekov na predlog zakona nima, saj je vsebina zakona po njegovih besedah podobna temu, kar so nepovezani poslanci že predlagali ob predhodni obravnavi predloga novele zakona o nalezljivih boleznih, to je, da predlagane ukrepe obravnava tudi matično delovno telo.
So pa pomisleke na predlog novele zakona izrazile nekatere poslanske skupine, ki jih skrbi vloga DZ pri sprejemanju morebitnih ukrepov. Ocenjujejo namreč, da bi lahko bila takšna vloga DZ, kot jo predvideva trenutni predlog zakona, preobsežna in bi prihajalo do zastojev pri sprejemanju ukrepov, ki jih je treba sprejeti čim prej, je pojasnil Zorčič. Primerjava z nekaterimi drugimi državami pa po njegovih besedah kaže, da ukrepe, ki jih sprejema vlada, obravnava tudi parlament oz. pristojna delovna telesa, a zgolj v smislu, da se poslanci in poslanke seznanijo z ukrepi, ki jih bo sprejemala vlada. »Takšne odločitve dajejo potem bistveno večjo legitimnost temu, kar sprejme vlada, v nadaljevanju je tudi manj političnega prerekanja o posameznih ukrepih,« je prepričan Zorčič.
Več o zakonu o nalezljivih boleznih si preberite tukaj.
