V stranki bodo za zbiranje podpisov skušali aktivirati 300 ljudi, njihova naloga pa bo, da vsak zbere 10 podpisov. "To bo pa težko," je ocenil Andrej Magajna. Kljub temu da vodi koordinacijo neparlamentarnih strank in je od tam prišla pobuda, naj kandidira, danes ni želel povedati, ali ga bo podprla tudi kaka druga stranka.
Meni, da bi vsak predsednik države moral prepoznati ključne probleme, ki se dogajajo v Sloveniji, in na njih opozarjati. "Ne govoriti, da rabimo zeleni preboj, trajnostni razvoj, digitalizacijo in tako naprej. Teh floskul je polno," je dejal in dodal, da te besede nič ne pomagajo, če kandidati ne uvidijo ključnih problemov.
Te so po njegovih besedah korupcija, politično kadrovanje, volilni sistem in nedelovanje nadzornih institucij ter občutek ljudi, da na oblast nimajo vpliva. Če bo izvoljen, bo sestavil posvetovalni svet oz. svet modrecev, ki bo o teh temah debatiral.
Na tiskovni konferenci je poudaril nujnost neodvisnih medijev, ki imajo ključno vlogo pri nadzoru nad državnimi institucijami. "Mediji imajo zelo pomembno vlogo, da se tudi drugi nadzorni organi aktivirajo," je dejal. Magajna se bo, če bo, in tudi če ne bo izvoljen, boril za spremembo zakona o volilni kampanji, saj meni, da kandidati niso enakopravno obravnavani.
O kandidatih, ki so že napovedali svojo kandidaturo na predsedniških volitvah, meni, da so v redu. "Samo premalo izpostavljajo ključne probleme, kot je korupcija," je dejal. Po njegovih besedah mora biti predsednik republike povezovalen, zato mu je tudi všeč predsednik Borut Pahor, ki skuša iskati ravnotežje med vsemi stranmi.
Magajno bo na volitvah sicer podprl tudi aktivist Vili Kovačič. Slednji je bil prisoten na današnji novinarski konferenci, kjer je skušal predstaviti ustavno pritožbo na sistem predsedniških volitev. Ob tem je novinarjem očital, da ne poročajo o nekaterih temah in da ne opravljajo svojega dela. Po opozorilu Magajne, da to ni tema današnje konference, pa jo je Kovačič protestno zapustil.
Vlaganje kandidatur za volitve predsednika republike uradno sicer še ni mogoče, je pa kandidaturo napovedalo že več kandidatov. V tekmo za stolček v predsedniški palači se med drugim podajajo podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos, nekdanji zunanji minister Anže Logar, odvetnica Nataša Pirc Musar, župan Kočevja Vladimir Prebilič, nekdanji evropski poslanec in zunanji minister Ivo Vajgl, psihoanalitičarka Nina Krajnik, glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, zastopnik Antropozofskega društva Slovenije Leo Trojar, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec ter filozof, novinar in delavec v avstrijski industriji Aleš Ernecl, kandidat civilno-družbenega nestrankarskega gibanja Zdrava družba Boris Vene in ginekologinja Sabina Senčar.
KOMENTARJI (44)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.