Kaj delamo januarja na vrtu in v rastlinjaku?
Pametni vrtičkarji nimajo samo ozimnice, ampak lahko tudi januarja hodijo na vrt in pobirajo pridelke. Kaj vse je lahko pozimi na vrtu?
Na vrtu lahko imamo kar nekaj prezimnih vrtnin, še več pa, če si omislimo rastlinjak. Pozimi lahko z vrta pobiramo motovilec, listnati in brstični ohrovt, prezimita tudi blitva in peteršilj. Prav tako rukola, tista, ki ji rečemo zelenjadarji divja, botanično ime pa je Diplotaxis tenuifolia, lahko tudi D. muralis ali Rucola selvatica. Seveda se v rastlinjaku njena rast običajno ne ustavi in jo lahko režemo vso zimo.
Tudi prezimne sorte radiča, kot so verona, tržaški, solkanski ali treviški, bodo kmalu na voljo za rezanje.
Na vrtu prezimijo tudi prezimne sorte solat, ki pa jih januarja še ne režemo.
Kdaj mora vrtičkar začeti razmišljati in tudi kaj narediti na zelenjavnem vrtu, da bo imel zelenjavo pozimi?
O tem je res treba razmišljati kar zgodaj, saj brstični in listnati ohrovt sadimo že junija, za sadike sejemo torej že konec maja. Podobno je s porom. Prezimne sorte presajamo šele konec junija, sejemo pa lahko v sredini tega meseca. Prehitre setve ali presajanja povzročijo več težav kakor koristi.
Kako izberemo semena prezimnih rastlin? Vsak por že ne bo preživel mraza ...
Poznati moramo sorte, ki prezimijo, zato je treba občasno kaj prebrati ali iti na predavanje. Res je, vse sorte pora ne prezimijo, najbolje prezimi carentan, a običajno brez težav prezimi tudi elefant ali slon. Tudi pri solatah poznamo prezimne in letne sorte, a o tem vrtičkarji že več vedo.
Velja podobno tudi za rastlinjak? Kaj se zdaj dogaja v rastlinjaku?
V rastlinjaku je seveda več rastlin, ki jih lahko režemo in pobiramo vso zimo. Gre za iste vrste vrtnin, a rastejo dlje časa. Prav tako v rastlinjak, ko se začne mraz, preselimo s koreninami vred neprezimno zelje, letne sorte radiča in morda še kaj. Skratka, rastlinjak nudi vso zimo še več, saj v njem redko kaj zmrzne.
Kateri so nujni opravki januarja, da nam bo zelenjavni vrt v naslednjih mesecih v veselje?
Nujnih opravkov še ni, vsaj kar zadeva setev ali sajenje. Na prostem naj zemlja še lepo počiva. Če smo kje pozabili kaj česna, ga lahko posadimo, če ni zamrznjeno. V rastlinjaku pa se delo že lahko začne. Posejemo grah in bob, z malo tveganja tudi mesečno redkvico in letne ali zimske sorte solat. Tudi rukolo in motovilec še lahko posejemo. Vendarle se je treba ozirati tudi na vreme. Če je veliko oblačnega vremena, še malo počakamo, še pa je več sonca in nekoliko topleje, se delo v rastlinjaku lahko začne.
Vsekakor januarja načrtujemo novo sezono, pripravimo si setveni načrt, da bodo pravila kolobarja kar najbolj upoštevana. Lahko si vzamemo tudi nekaj časa za izobraževanje. Pospravimo predale s semeni in pri tem zavržemo vse prestaro seme (več kot 3 leta) ali pa, če je seme nekaj posebnega, naredimo domač kalilni preizkus.
Januarja še ne sejemo za vzgojo sadik, ker je še prezgodaj. Lahko pa na svetlih in toplih oknih vzgajamo mikrozelenjavo (mikrozelenje) ali kalčke. Januarja poskrbimo, da imajo divje živali, predvsem ptice, na razpolago dovolj hrane.
Vsekakor pazimo, da ne delamo škode zemlji. Hoja po premokri ali zamrznjeni zasneženi zemlji namreč ruši strukturo tal. Poleti se zato zemlja veliko bolj zbija in seseda. Če se to zgodi, v njej ni zraka in bodo imeli mikroorganizmi velike težave, brez katerih ni rodovitne prsti. Pa tudi korenine rastlin ne bodo imele ugodnih pogojev za rast in razvoj.
Pogledamo tudi, kdaj smo naredili zadnjo analizo zemlje. Če je starejša od petih let in če zadnja analiza ni bila najboljša, naredimo novo. Vzamemo vzorec zemlje in ga odnesemo v najbližjo svetovalno službo ali na Kmetijski inštitut. Še nekaj zasebnih laboratorijev je v ta namen pri nas. Le tako lahko v naslednjih letih gnojimo na način, da bomo zemljo izboljševali, ne pa slabšali pogoje za rast vrtnin. Vzorec zemlje je treba vzeti pravilno, svetujem, da se o tem poučite na spletu.
