V javnost prihaja še nikoli videna zasebna Darwinova knjižnica

Darwin, avtor številnih del, a zagotovo najbolj znan po svoji knjigi "O nastanku vrst" iz leta 1859, ki je svetu predstavila temeljni znanstveni koncept evolucije, je imel v svoji lasti številne knjige, pisma, revije, iz katerih je črpal znanje.

Zdaj pa bo kar 300 strani dolg katalog, ki bo vključeval različne zvezke, eseje in mnogo več, na vpogled javnosti. Poleg tega bo vključeval še 9300 povezav do kopij vsebin knjižnice, ki bodo brezplačno na voljo na spletu, poroča CNN. 

"Ta podrobni pogled na Darwinovo celotno knjižnico, kakršnega še ni bilo, nam bolj kot kdaj koli prej omogoča razumeti, da znanstvenik ni bil neka osamljena oseba, ki bi delala sama, temveč strokovnjak svojega časa, ki je gradil na prefinjenem znanstvenem, študijskem in drugem znanju tisočerih ljudi," je pojasnil vodja projekta dr. John van Wyhe, zgodovinar z Nacionalne univerze v Singapurju. "Obseg in razpon del v knjižnici dejansko razkrivata izjemni obseg Darwinovega raziskovanja dela drugih."

Proces sestavljanja knjižnice je bil vse prej kot lahek. Ko je bil Darwin še živ, je namreč skrbno beležil vsebino svoje knjižnice, med drugim je leta 1875 sestavil 426 strani dolg rokopisni "Katalog knjižnice Charlesa Darwina." Po njegovi smrti se je velik del vsebine knjižnice izgubil ali končal kje drugje. Dve glavni zbirki s 1480 knjigami sta bili shranjeni na Univerzi v Cambridgeu in v Down Housu, Darwinovi družinski hiši, ki je še vedno odprta za javnost. Vendar sta obe zbirki obsegali le okoli 15 odstotkov prvotne knjižnice.

"Znanstveniki njegovo življenje in dela raziskujejo že več kot stoletje," je poudaril van Wyhe. "Eden najpomembnejših elementov za razumevanje Darwinovih teorij so njegovi viri – publikacije drugih, ki jih je uporabljal pri svojih raziskavah." 

Pri iskanju gradiva je sodelovalo več inštitucij, proces je namreč trajal kar 18 let. Težko je bilo namreč tudi vse njegove zapiske in misli strniti in razumeti. Kljub temu, da je disciplinirano vodil evidenco, pa je revije in brošure označeval skrajšano ali nejasno, pri številnih vnosih pa so manjkali avtorji, datumi ali viri. Zato je imela projektna skupina kar precej dela, prečesali so vsak kos papirja, ki se je pojavil med iskanjem, prebirali rokopisne družinske dokumente in pisma, Darwinove bralne zvezke, dnevnike njegove žene ter sezname učenjakov. In s primerjanjem vseh dokumentov so raziskovalci našli nekaj neverjetnega. Razkrili so na tisoče prej neznanih naslovov, vključno z vezanimi in nevezanimi knjigami ter brošurami. 

"Bilo je kot 5000 majhnih detektivskih zgodb," je občutek ob iskanju opisal van Wyhe.

Osupljiva zbirka

Darwin je zbral veliko naslovov, ki so se seveda nanašali na njegova glavna znanstvena zanimanja, kot sta biologija in geologija. Imel je tudi izvod članka ornitologa Johna Jamesa Audubona z naslovom "Poročilo o navadah kanje (Vultura aura), zlasti z namenom razbliniti splošno mnenje o njeni izjemni sposobnosti voha". Ta članek, ki je bil prodan na dražbi leta 1975, je služil kot navdih za eno od Darwinovih raziskav med plovbo na ladji HMS Beagle. 

Leta 1831 se je Darwin namreč zaposlil kot naravoslovec in potoval po Južni Ameriki in okoliških otokih, vključno z Galapagosom, da bi preučeval in zbiral tako rastline kot živali.

Poleg tega je imel v lasti tudi izvod knjige "Raziskave in pustolovščine v ekvatorialni Afriki"; ki jo je napisal zoolog Paul Du Chaillu, potem ko je med odpravami v Afriki v 50. letih 19. stoletja kot prvi Evropejec opisal gorile v divjini. Darwinova zbirka je vsebovala tudi nemško revijo, v kateri so bile leta 1877 objavljene prve fotografije bakterij. 

Poleg vseh naravoslovnih knjig pa je Darwina zanimala tudi filozofija, zato ni presenečenje, da je njegova zbirka vključevala dela filozofov, kot sta John Stuart Mill in Auguste Comte. Imel je še številna dela o psihologiji, religiji, umetnosti, zgodovini, potovanjih, kmetovanju ter vzreji in vedenju živali. Skoraj polovica knjig je bila napisana v francoščini, nemščini, italijanščini, nizozemščini, danščini, latinščini, španščini in švedščini. Kar je, kot pravijo v projektni skupini, presenetljivo, saj je bil Darwin znan kot slab jezikoslovec s slabim posluhom za jezike. 

"Bil je izobražena oseba, v šoli se je učil stare grščine in latinščine ter francoščine," je pojasnil van Wyhe. "Kasneje se je na potovanjih naučil nekaj španščine in portugalščine, s pomočjo slovarjev kanček nemščine in italijanščine in se nekako prebijal skozi jezike. To kaže, kako odločen je bil, da bi ugotovil, kaj so objavili drugi znanstveniki, in izluščil informacije, pomembne za njegove teorije."