Uničevanje virusov v vodi

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje uporabljam računalnik, najraje pa našo unikatno, do okolja prijazno napravo za čiščenje vode, ki združuje hladno plazmo in hidrodinamsko kavitacijo. Napravo smo naredili v sodelovanju z znanstveniki Instituta Jožef Stefan in Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem očem neviden mikrosvet, s fokusom na virusni inaktivaciji oziroma uničevanju. Virusi so izredno majhni mikroorganizmi, ki so odvisni od gostitelja oziroma organizma, ki ga okužujejo (človeški virusi od človeka, živalski virusi od živali ipd.), saj se zunaj tega ne morejo množiti. Če virusom preprečimo vstop v celice gostitelja oziroma namnoževanje, pomeni, da smo jih uspešno inaktivirali. Inaktivirani virusi niso več problematični, saj ne morejo povzročati okužbe in bolezni. Eno od področij mojega dela je inaktivacija virusov v vodi in kot posledica tega čiščenje vode.

Zakaj imate radi znanost?

Zato, ker nam ne pusti stagnirati. Znanost je polna izzivov in vprašanj, in ko uspešno odgovorimo na eno vprašanje, se pojavi cel kup novih. Poleg tega nam omogoča bolj kakovostno, zdravo in tudi bolj zabavno življenje.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Spojine in tehnologije, ki jih raziskujemo, bi lahko preprečile številne virusne okužbe ljudi, živali in rastlin. Poleg tega bi lahko rezultati našega dela omogočili dostop do čiste in varne vode, kar je eden največjih izzivov, s katerimi se spoprijemamo danes.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

V srednji šoli, ko smo se začeli učiti biologijo človeka. Pred tem sem mislila, da bom programerka, saj sem v osnovni šoli tekmovala na tem področju.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Pomagam ljudem pri pripravi dobrih predavanj in pri spopadanju s strahom pred nastopanjem, saj ima veliko znanstvenikov in ljudi na splošno s tem težave. Zato sem tudi ustanovila Arijanino akademijo za prezentiranje (Arijana's Academy for Presenting). Poleg tega se z veseljem udeležujem dogodkov za promocijo znanosti. V preteklosti sem že govorila na prireditvah, kot sta TEDx in Znanstveni slam.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Težko bi izbrala samo eno, pomembnih jih je kar nekaj: radovednost, potrpežljivost, iznajdljivost, vztrajnost in prava doza kaosa.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Fantastično bi bilo, če bi nam uspelo poustvariti kakršnokoli tehnologijo iz serij Zvezdne steze, kot so replikator hrane, naprave za diagnosticiranje in zdravljenje bolezni ali teleportiranje.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne. Ne vidim nobene potrebe, da bi šla na ta goli in sovražni planet, medtem ko imamo na Zemlji nešteto lepot in predvsem ozračje, ki nas ne bo ubilo.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Vir, ki ima ogromen potencial, je fuzija (to je še en kazalnik, kako uporabna je plazma), saj bi lahko omogočila praktično neskončen vir čiste energije. Sicer je res, da bodo verjetno to dočakale šele mlajše generacije, vendar vseeno upam, da bom tudi jaz lahko še kaj napisala na računalniku, ki se bo napajal s pomočjo fuzijske energije.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Čeprav verjamem, da bi bil pogovor z vsakim zelo zanimiv in bi se od vsakega lahko kaj naučila, bi vseeno raje šla na čaj, ali še bolje, pivo, z današnjimi znanstveniki z različnih področij, ki delajo na tem, da popravijo škodo, ki smo jo že povzročili. Menim, da je interdisciplinarno sodelovanje ključno pri iskanju novih rešitev za stare težave.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Od vedno sem se najlažje učila vizualno. Zato imam najraje filme, televizijske serije in oddaje. Bralcu bi priporočila znanstvenofantastični film Prihod (Arrival) ter govore​ TED in TEDx, saj ti pokrivajo res številne teme.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Mogoče nekaj številk! Po ocenah je virusov na Zemlji (~10³¹) več kot zvezd v vesolju. Čeprav so najbolj znani tisti slabi virusi, jih ima veliko pozitivne in pomembne funkcije. Plazma je četrto in najbolj razširjeno agregatno stanje v vidnem vesolju, 99 odstotkov vidnega vesolja je v obliki plazme. Kljub temu plazmo na Zemlji, v naravi, srečamo bolj redko. Temperatura v kavitacijskem mehurčku, tik preden se sesede sam vase, je za zelo kratek čas lahko tudi višja od 6000 stopinj Celzija, torej je bolj vroča od površine Sonca. Skoraj vsak deseti človek (~770 milijonov) nima dostopa do varne vode, medtem ko vsak četrti nima dostopa do sanitarij. Danes ima več ljudi telefon kot stranišče.