Jereb: Že davno smo presegli mejo pri obravnavi covidnih bolnikov na intenzivi
»Situacija v UKC Ljubljana, ko govorimo o bolnikih na akutni obravnavi, ki še ne potrebujejo intenzivne terapije, je stabilna, zasedenost postelj je velika, a je nekaj rezerve. Vtis imamo, da se zadnje dneve številke nekoliko umirjajo – seveda na navadnih oddelkih,« je v izjavi povedala predstojnica infekcijske klinike UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc.
Pojasnila je, da pričakujejo peroralno zdravilo za bolnike, ki niso hospitalizirani, s čimer želijo preprečiti hud potek bolezni in hospitalizacije. Ker zdravilo trenutno še ni registrirano, se morajo o tem, kdo bo zdravilo predpisoval, še dogovoriti. Bolniki bodo morali verjetno podpisati dodatno izjavo, »tu imamo problem, zdravilo bi moral predpisati lečeči zdravnik oziroma zdravnik v covidni ambulanti, morali bomo najti rešitev, skladno z zakonodajo.«
Posnetek izjave glede stanja zaradi epidemije covida-19. Sodelovali so: predstojnica infekcijske klinike UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc, vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike Matjaž Jereb in glavna medicinska sestra UKC Ljubljana Zdenka Mrak.
Zdravilo mora bolnik dobiti v prvih petih dneh po pojavu simptomov
Izkušnje z uporabo zdravila na podlagi protivirusnih monoklonskih protiteles, denimo regenerona, so dobre – zelo malo bolnikov je po uspešni aplikaciji tega zdravila potrebovalo hospitalno zdravljenje. Zdravilo, ki ga pričakujejo, je prvo protivirusno zdravilo proti covidu-19 v obliki tablet. Zdravilo preprečuje razmnoževanje virusa, ne deluje pa preventivno. Zdravljenje s tem zdravilom se mora po besedah Lejko Zupančeve začeti čim prej – to je v prvih petih dneh, ko se pojavijo simptomi okužbe. Zdravilo naj bi bilo namenjeno najbolj ogroženim: to je vsem, starejšim od 65 let, kroničnim bolnikom, še posebej ranljivi so sladkorni bolniki pa srčni bolniki, tisti z motnjo imunskega sistema, revmatološkimi težavami, rakavi bolniki … »Cilj je, da preprečimo, da bi bolezen napredovala v najhujšo obliko.«
Zdravilo naj bi za 50 odstotkov zmanjšala hospitalizacijo, a kot poudarja Lejko Zupančeva, to zdravilo ni nikakršen nadomestek za cepljenje. Pri tem je pozvala k cepljenju in upoštevanju ukrepov, kot so nošenje mask, razkuževanje rok itd.
Če so razmere glede navadnih postelj »stabilne«, so razmere na intenzivnih oddelkih kritične, je pojasnil vodja intenzivne terapije infekcijske klinike Matjaž Jereb. Dnevno pri jih na intenzivni oddelek sprejmejo med pet in sedem bolnikov. »Nikakor se ne morem strinjati, da smo na robu, ampak z odgovornostjo trdim, da smo že čez rob pri obravnavi teh bolnikov. Sistem se drži le še zaradi izjemnega truda sester, osebja, zdravnikov, ki skrbijo za bolnike. »Smo daleč prek roba sprejemljivosti obravnave bolnikov, rezerve nimamo, v danih razmerah poskušamo narediti, kar se da. Glede na to, kaj vse odpade, katere obravnave, bo škoda enormna. Upamo, da se bo krivulja na intenzivnih oddelkih obrnila navzdol, saj so razmere katastrofalne.
Na sto sprejetih bolnikov jih umre 24
Dejal je, da se nekateri ljudje bojijo zapletov po cepljenju, po drugi strani pa pozabljajo, da kritična bolezen od dihalni odpovedi vodi v mnoge zaplete in dodatno škodo. Četudi je smrtnost na naših covidnih oddelkih v primerjavi s svetom malce nižja, jih na sto sprejetih bolnikov umre 24. »Brez nas pa bi umrli vsi.«
Kot je orisal zdravljenje na intenzivnih oddelkih – to spremlja drugačna obravnava: v povprečju ti bolniki dobijo od 15 do 20 zdravil: od uspaval, pomirjeval, protibolečinskih, za preprečevanje tromboz … in vsako zdravilo ima stranske učinke.
Kot je dodal Jereb, pri tistih, ki bolezen prebolijo, opažajo posledice: pri nekaterih prehodne, pri drugih trajne. Rehabilitacija tistih, ki so na intenzivni negi, namreč traja več mesecev, pri nekaterih več kot pol leta. »Zato ni razumljivo, da še vedno sprejemamo bolnike, stare 50, 60 ali celo 80 let, ki so kronični bolniki in niso cepljeni. Gre za nerazumevanje in ignorantski odnos do svojega zdravja,« je bil kritičen in pozval k cepljenju.
Danes imajo na intenzivnih oddelkih 88 bolnikov, 72 jih je na aparatih za mehansko predihavanje, povprečna starost bolnikov je 62 let, najmlajši je star 31 let. 80 odstotkov bolnikov na intenzivnih oddelkih v Ljubljani je necepljenih. Ta delež v zadnjih tednih narašča, tudi na navadnih oddelkih.
Kot je pojasnil Jereb, je trenutno največji problem pomanjkanje intenzivni postelj; dnevno kombinirajo kritično bolne. UKC Ljubljana ima seveda največ postelj, manjše covidne bolnišnice rezerv morda sploh nimajo. »Če bolnik, ki potrebuje obravnavo na intenzivi, nima proste postelje v svojem lokalnem okolju, ga premestijo v UKC.«
Pritrdil je, da so nosečnice, sploh v zadnjem trimesečju, med bolj ogroženimi skupinami za težji potek covida-19. »Trenutno imamo na intenzivi eno nosečnico v 26. tednu, necepljeno, ki je priključena na aparat za predihavanje in je življenjsko ogrožena.«
Glavna medicinska sestra UKC Ljubljana Zdenka Mrak je pojasnila kadrovsko stisko. Povedala je, da se vsak dan z veliko hitrostjo polnijo kapacitete oziroma bolniške postelje, ki so namenjene covidnim pacientom, vsak dan odpirajo nove oddelke za obravnavo covidnih pacientov. A kot opozarja, se druge bolezni niso ustavile, upočasnile, še vedno so bolniki, ki niso covidni. »Največji izziv je kader na področju zdravstvene nege in na določenih področjih manjka zdravnikov specialistov.
Znotraj UKC so prerazporedili 410 izvajalcev zdravstvene nege z različnih oddelkov – diplomirane medicinske sestre, srednje medicinske sestre, bolničarje – in jih razporedili na covidne oddelke. Mnogi delajo nadure, vsak dan se prilagajajo, nekateri čez teden delajo na internističnih oddelkih, med konci tedna na covidnih. Zaposleni se trudijo, da dajo vse od sebe, da rešujejo situacijo in skrbijo za bolnike.
Na pomoč so na poziv MZZ dobili tudi kader – medicinske sestre – iz drugih zavodov in necovidnih bolnišnic. Kader so posodili tako zavodi in bolnišnice iz Ljubljane pa psihiatrična bolnišnica in drugi. Dobili so 67 izvajalcev zdravstvene nege, pomaga jim tudi slovenska vojska s štirimi ekipami, tri so prišle danes, ena že prejšnji teden. Odzvali so se zasebniki, koncesionarji, ki so poslali kader, kakor tudi prostovoljci, denimo iz Rdečega križa in Slovenske filantropije. Pomagajo si tudi s študenti medicine in zdravstvene nege. »S skupnimi močmi, s solidarnostjo, spoštovanjem zmoremo. Ker hočemo, verjamemo, da bomo zmogli iskati neke skupne rešitve za bolnike, ker je to tudi naša profesionalna odgovornost.« Pravi, da prekvalificiran kader pomaga glede na svoje zmožnosti.
