Mario Draghi je prisegel kot novi italijanski premier in že vodil prvo kratko sejo vlade, že sedme v zadnjem desetletju in 67. po drugi svetovni vojni.
Glede na to, da v njegovi tehnični vladi sodeluje šest zelo programsko različnih strank z levega in desnega pola, je vprašljivo, kako dolgo bo njegova vlada zdržala ob zelo različnih strankarskih interesih. Težavnosti krmarjenja se očitno zaveda tudi 73-letni Draghi. Na vladni seji je namreč po poročanju italijanskih medijev svojo 23-člansko ministrsko ekipo za dobro Italije pozval k povezanosti in sodelovanju.
Njegova tehnična vlada še zdaleč ni sestavljena iz tehnokratov. Strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti in sodstva so dejansko v manjšini. Zasedali bodo zgolj osem ministrskih mest. Na enega ključnih ministrskih položajev je postavil generalnega direktorja italijanske centralne banke Daniela Franca. Kot vodja resorja za gospodarstvo in finance bo njegova glavna naloga izvajanje nacionalnega programa za okrevanje, s katerim si bo Italija pridobila dobrih 200 milijard evrov evropskih sredstev za obnovo gospodarstva. Prav tako je strokovnjaka postavil na čelo novoustanovljenega ministrstva za podnebju prijazno gospodarsko prenovo. Fizik Roberto Cingolani bo vodil ta resor, ki ga je za svojo podporo tehnični vladi zahtevalo Gibanje petih zvezd. Nekdanjo predsednico italijanskega ustavnega sodišča je Draghi postavil na ministrstvo za pravosodje, notranje ministrstvo pa bo vodila dolgoletna visoka uradnica na tem ministrstvu Luciana Lamorgese.
Šestnajst ministrskih položajev je porazdelil med šesterico strank, ki so mu izrekle podporo. Štiri ministrska mesta je prejela največja parlamentarna stranka Gibanje petih zvezd (Luigi di Maio je ostal zunanji minister), po tri so pripadla socialdemokratom, skrajno desni Ligi in Naprej, Italija, po eno pa sta dobili Renzijeva Italia Viva in levo usmerjeno zavezništvo strank Svobodni in enakopravni (Roberto Speranza je ohranil položaj ministra za zdravje). ag
