Živilci

Finalisti izbora Najboljše živilsko podjetje 2023 - srednja in velika podjetja

Finalisti v kategoriji srednjain velika podjetja so Dana, Tovarna olja Gea, Pivka Perutninarstvo, Radenska, Radgonske Gorice in Vinakoper
Podporniki obveščajo
AGROBIZ
Podporniki obveščajo
Kmetje in živilci tokrat brez svoje ministrice
Agrobiznis
Podporniki obveščajoJana Petkovšek Štakul Kmetje in živilci tokrat brez svoje ministrice

Ta petek bodo o inovativnosti in trajnostni preobrazbi na konferenci razpravljali predstavniki kmetijskih in živilskih podjetij vzhodne kohezijske regije.

AGROBIZ
Podporniki obveščajo
V ponedeljek se začne kampanja vnosa zbirnih vlog za kmetijske subvencije
Agrobiznis
Podporniki obveščajoRedakcija Agrobiznisa V ponedeljek se začne kampanja vnosa zbirnih vlog za kmetijske subvencije

Nosilci kmetijskih gospodarstev morajo vloge oddati do 10. julija elektronsko, pri tem pa jim lahko pomagajo v Javni službi kmetijskega svetovanja.

AGROBIZ
Podporniki obveščajo
Jutri o trajnosti in inovacijah v agroživilskem sistemu
Agrobiznis
Podporniki obveščajoRedakcija Agrobiznisa Jutri o trajnosti in inovacijah v agroživilskem sistemu

GZS - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij v sodelovanju z regionalnimi gospodarskimi zbornicami pripravlja regijsko konferenco zahodne kohezijske regije

AGROBIZ
Podporniki obveščajo
Velika noč se bliža, domače dobrote vas čakajo v Mercatorju
Agrobiznis
Podporniki obveščajoPodpornik projekta Velika noč se bliža, domače dobrote vas čakajo v Mercatorju

Velike noči ni brez prazničnih dobrot – pirhov, šunke, hrena in potice

07.06.2023 10:13
Čas branja: 8 min
Finalisti izbora Najboljše živilsko podjetje 2023 - srednja in velika podjetja
Lani je šel naziv najživilec v kategoriji srednje in veliko podjetje v Pomurske mlekarne. Na sliki je lastnik in direktor Anthony Tomažin. Foto: Aleš Beno

Predstavljamo šesterico finalistov izbora Najboljše živilsko podjetje 2023 v kategoriji srednja in velika podjetja. Zmagovalca med njimi bomo razglasili danes na Vrhu kmetijskih in živilskih podjetij v Portorožu. Lani so bile med srednjimi in velikimi podjetji za najboljšega živilca izbrane Pomurske mlekarne. Izbor organizirata Časnik Finance in Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.

Dana

V pločevinkah ponujajo tudi koktajle

leto ustanovitve 1952, 125 zaposlenih, 23 trgov

»Ponosni smo, da nam je uspelo ohraniti ravnotežje med polnjenjem pijač lastne blagovne znamke in tuje blagovne znamke v korist blagovne znamke Dana, kar je naš dolgoročni cilj,« poudarja Franc Frelih, direktor Dane, ki je lani praznovala 70-letnico delovanja.

Dana je namreč lani za petino povečala prodajo doma, prihodke pa v primerjavi z letom 2021 povečala za 20 odstotkov, na 23,7 milijona evrov.

Lani so razvili nekaj novih okusov v okviru zdajšnjih kategorij: dana vitamin sunny, dana vitamin detox in dana vitamin energy v pločevinki, dana cocktail blue lagoon v steklenici in dana sirup črnega ribeza s 50 odstotki manj sladkorja.

»Razvili smo novo kategorijo gaziranih alkoholnih pijač v pločevinki, kar je naš odziv na povpraševanje kupcev, saj v tem segmentu ni prav veliko ponudbe,« pojasnjuje Nataša Mejaš, vodja marketinga v Dani. Tako v pločevinkah, ki jih polnijo na novi polnilni liniji, ponujajo koktajle z nižjo stopnjo alkohola.

Dana ima za seboj investicijsko intenzivno leto. Lani so namreč 4,5 milijona evrov vložili v sodobno polnilno linijo pločevink in stekla. »Linija je avtomatizirana in prilagodljiva, saj podpira različne sodobne tehnologije polnjenja. Lani smo začeli, letos pa že zgradili sončne elektrarne za del samooskrbe. Naložba je stala 463 tisoč evrov,« je naštel Frelih. Pri obeh projektih so pridobili evropska sredstva.

Tako naj bi s sončno elektrarno dosegli 20-odstotno samooskrbo z električno energijo. Načrtujejo še posodobitev in povečanje skladiščnih prostorov. Naložba je ocenjena na 1,5 milijona evrov.

Pivka Perutninarstvo (skupina Pivka Delamaris)

Pri razvoju novih izdelkov najbolj poslušajo uporabnika

leto ustanovitve 1959, 563 zaposlenih, 29 trgov

Podjetje Pivka Perutninarstvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1959, je v letu 2009 prevzelo podjetje Delamaris in tako portfelj izdelkov iz piščančjega mesa uspešno razširilo z ribjimi izdelki, po zaslugi katerih se širijo in krepijo tržni delež predvsem po zahodni Evropi.

Večino prihodkov podjetje ustvari s svežim in začinjenim piščančjim mesom, ki pomeni več kot polovico prihodkov, medtem ko z ribjimi konzervami znamke Delamaris, ki so jim letos dodali tudi ribje solate – za inovativnost jih je nagradil slovenski inštitut za nutricionistiko –, že ustvarijo skoraj četrtino prihodkov.

»Pri razvoju novih izdelkov najbolj poslušamo uporabnika. Mladi, na primer, so praktični in bolj ozaveščeni, kot smo bili mi. Berejo deklaracije in jim je pomembno, da hrana ustreza njihovim potrebam. Tega se zavedamo in se uspešno prilagajamo,« dopolni predsednik uprave skupine Pivka – Delamaris Janez Rebec.

Pivka – Delamaris je prisotna na 28 trgih in največ prihodkov ustvari na sosedskih trgih, vse več pozornosti pa predvsem z ribjim programom namenja zahodnoevropskemu trgu. »Pozicioniramo se kot specialisti za skušo, dvigamo raven ponudbe tem segmentu, izobražujemo kupce o prednosti skuše in jim pokažemo, da v naših ribjih dobrotah dobijo izjemno okusno in zdravo malico za vsak primer čez dan. Naš cilji je, da (p)ostanemo prva izbira v segmentu skuš in prepoznani kot premium proizvajalec skuše v konzervi,« pravi Rebec.

Radenska

Poznajo trende, zato stavijo tudi na generacijo Z

leto ustanovitve 1869, 242 zaposlenih, 10 trgov

V želji, da bi imel sodoben porabnik vse potrebne napitke ves čas pri roki, so v Radenski zadnja leta mineralnim vodam in vodam z okusom dodali še funkcionalne napitke na osnovi mineralnih vod, vitaminske napitke pod blagovno znamko Oraketa in italijansko kavo znamke Trepallini.

Podjetje z 242 zaposlenimi, ki je od leta 2016 del češke skupine Kofola, je lani ustvarilo 43,8 milijona evrov prihodkov, z razširjeno paleto izdelkov pa pričakujejo, da bodo letos prodali za 48,6 milijona evrov izdelkov, kar je desetino več.

Okoli 70 odstotkov celotne proizvodnje, ki obsega 160 milijonov litrov pijač Radenske Adriatic, pod katero sodita tako Radenska v Sloveniji kot na Hrvaškem, pomenijo naravne mineralne in izvirske vode. Preostalo so brezalkoholne pijače lastnih blagovnih znamk Ora, Oaza, Studena + ledeni čaj in pijače znamke Pepsi, ki jih polnijo po licenci.

V podjetju skrbijo za inovacije in tako vsako leto poskrbijo za novosti. Na trg so »izstrelili« nov napitek oraketa voyager v novem formatu 0,25-litrske pločevinke. »Te dni smo začeli tudi pospešeno kampanjo, s katero nagovarjamo generacijo Z, tudi na Tiktoku,« pojasnjuje Primož Rok Puppis, menedžer blagovnih znamk v podjetju. Prvič so se lotili gverilske kampanje z astronavtom Voykom.

Novost je tudi linija funkcionalnih vod functionALL iz Radenske. Gre za funkcionalne napitke na osnovi naravne mineralne vode iz Radenske, ki so ji dodani izbrani naravni izvlečki zelišč ter vitamini in minerali, ki podpirajo določene telesne in kognitivne funkcije.

Radenska je razvila tudi dva digitalna produkta, enega za naročanje pijače v gostinskem lokalu in drugega za poslovne partnerje. Aplikacija Enjoi za gostinske lokale je že v uporabi, digitaliziranih je že več kot 1.600 cenikov. Obenem so razvili tudi Supplo.si, prvo lastno spletno stran za poslovne uporabnike, in sicer z namenom, da za stranke izboljšajo in poenostavijo naročanje.

V Radenski imajo tudi oddelek, ki skrbi za kakovost vodnih virov, in tudi sicer pazljivo varujejo svoje vodne vire. Skupaj z občino Radenci so ustanovili gospodarsko interesno združenje GIZ Lokalno je obetavno, ki se posveča skrbi za okolje, trajnostnemu turizmu, predvsem pa poskuša s predstavitvami primerov dobre prakse lokalne kmete navdušiti za ekološko kmetovanje.

Radgonske Gorice

V najstarejšem peničarstvu v Sloveniji lovijo svetovne smernice

leto ustanovitve 1852, 130 zaposlenih, 4 trgi

Radgonske gorice so najstarejše in hkrati največkrat nagrajeno peničarstvo v Sloveniji, ki je lani praznovalo 170-letnico obstoja.

Iz Radgonskih goric izhaja prva prava slovenska penina, zlata radgonska penina. Skupaj s srebrno radgonsko penino, janževcem, tramincem s črno etiketo ter drugimi vini in peninami spremlja različne trenutke v našem življenju.

A tudi peničarsko podjetje z dolgo tradicijo ves čas inovira in tako je kot odgovor na potrebe sodobnega uporabnika nastal brezalkoholni špriCAR v pločevinki. »Janževcu smo po posebnem postopku odvzeli alkohol in dodali kanček limone,« pojasnjuje Borut Cvetkovič, direktor podjetja.

Nov je tudi bouvier, vinjak oziroma žgano vino, ki ga starajo v hrastovih sodih. Pa tudi untouched by light. Gre za prvo peneče se vino na svetu, ki je pridelano v popolni temi. »Grozdje smo potrgali ponoči. Penina je zorela v stoletja starih kleteh brez dostopa svetlobe. Polnjena je v črne steklenice. Zapečatena je v črno folijo. In na koncu – najbolj je primerna za okušanje v popolnem mraku,« je slikovit direktor.

Osnovno dejavnost že dve desetletji in pol prepletajo z razvojem turistične ponudbe. V letu praznovanja 160-letnice zlate radgonske penine so odprli nove turistične prostore in jih poimenovali RG dom penine. Lani, ko so praznovali 170-letnico, pa so odprli še bistro. »Tu poskrbimo, da se harmonični, sezonsko in lokalno pripravljeni krožniki prepletajo z zlatimi radgonskimi mehurčki.«

Pred nedavnim so končali sedemmilijonsko naložbo v Jurkovičevo ulico. Gre za ulico doživetij, ki bo pomembna za turističen del dejavnosti podjetja. Letos pa bodo poskrbeli za obnovo vinogradov in kleti ter za to namenili okoli milijon evrov.

Večino vin in penin Radgonske gorice prodajo na slovenskem trgu, vse večji tržni delež pridobivajo na Hrvaškem, v Srbiji in ZDA, lani so prve prodaje izpeljali tudi na Poljskem in v Nemčiji.

»Letos želimo obseg prodaje povečati na trgih Japonske, ZDA, Nemčije in trgih držav zahodne Afrike,« napoveduje Cvetkovič. Srbski in hrvaški trg pa bodo v še večjem obsegu nagovorili z izdelki višjega cenovnega razreda.

Tovarna olja GEA

Stara dama, ki želi dihati s polnimi pljuči

leto ustanovitve 1904, 91 zaposlenih, 20 trgov

Tovarna olja GEA bo prihodnje leto zaznamovala 120-letnico delovanja. Proizvodnja bučnega olja v Slovenski Bistrici poteka še vedno po tradicionalnem postopku praženja in stiskanja bučnih semen, doma in v EU pa je geografsko zaščiteno.

Njihova ponudba zajema 40 vrst jedilnih olj, od sončničnega, repičnega, oljčnega, kokosovega, lanenega olja pa vse do olja črne kumine in mareličnega olja.

Tovarna olja GEA je lani ustvarila 63,6 milijona evrov prihodkov, kar je 51 odstotkov več kot v letu 2021. Njihova največja tuja trga sta Hrvaška in Madžarska, sledijo švicarski, nemški in avstrijski trg, sicer pa so s svojimi izdelki navzoči na 20 trgih, tudi v Avstraliji, Kanadi in v ZDA, za kar imajo pridobljeno tudi FDA-registracijo.

Ker dobro poznajo smernice in potrebe sodobnega uporabnika, so v letu 2020 na trg dali linijo veganskih majonez in tatarskih omak ter prilagodili tudi pakiranje. Leta 2021 so v linijo bioizdelkov dodali biomoke oziroma proteine. Lani pa so dali dodaten poudarek trajnostnemu razvoju, saj so začeli polniti rastlinsko olje cekin omega vita in sončnično olje v rPET, 50-odstotno reciklirano embalažo.

Kratkoročno bodo delali predvsem na preoblikovanju zdajšnjih izdelkov in krepitvi blagovne znamke. Za seboj imajo polmilijonsko naložbo v postavitev čistilne naprave, med kratkoročnimi načrti je povečanje skladiščnih prostorov za tekoča olja na lokaciji podjetja.

Vinakoper

Svojega paradnega konja - refošk - bodo predstavili tudi v zgodbi Eko 360°

leto ustanovitve 1947, 90 zaposlenih, 230 trgov

V Vinakoper zadnjih nekaj let prav vsako leto poskrbijo za vrsto novih izdelkov, tako mirnih kot penečih se vin, drugih dobrot iz vina, pa tudi izdelkov v darilnem programu, v vseh pa se srečujeta tradicija in sodobnost.

»Smo pomembno podjetje v lokalnem okolju, zato želimo biti zgled prehoda v trajnostno družbo in spodbujevalec trajnostnega življenjskega sloga tako naših kupcev kot širšega družbenega okolja,« razmišlja direktor Vinakopra Borut Fakin.

Ponosni so, da jim je uspelo kupce prepričati s sladkim refoškom, novim vinom v liniji Koper, ki se samo po letu in pol prodaje uvršča med njihove glavne prodajne izdelke. Na trg so letošnjo pomlad poslali dva nova roséja, sveži rosé koper, katerega steklenica je odeta v rožnati »sleeve« oziroma ovoj, ter rosé primovero, popolnoma novo elegantno vino iz gastronomske linije Capris. V začetku junija prihaja še tretji rosé, to bo penina capris marine ice rosé, ki nas bo presenetila s prav posebnim pakiranjem.

Z novim vinom pred nedavnim dovoljene sorte v Sloveniji – tannat – so obogatili linijo mirnih vin Capris in poskrbeli za premierno polnitev te sorte v Sloveniji. Prenovili so tudi linijo Zakladi slovenske Istre, ki je dobila novo podobo, novo poimenovanje Dolce d'Istria in osvežitev okusa.

Usmeritev v trajnost Vinakoper dokazuje tudi z embalažo, prijazno do okolja. Ekološko pridelano vino refošk za tovrstno pakiranje še zori v sodih, steklenice čakajo, piko na i bo dal dizajn. »Res smo ponosni na projekt Eko 360°, ki bo zaživel septembra.«

Embalaža je stoodstotno reciklabilna, pridelava grozdja ekološka, proces proizvodnje pa zavezan trenutno najmanjši možni porabi energije in naravnih virov, z uporabo najnovejših tehnologij. Kartonska »steklenica« je petkrat lažja od steklene in zmanjša ogljični odtis za 84 odstotkov v primerjavi s steklom.

Glavne naložbe so namenjene obnovi vinogradov ter nabavi kmetijske in predelovalne opreme. V letu 2022 so končali naložbo v predelovalno linijo grozdja, ki z optičnim pregledom precizno selekcionira samo najprimernejše grozdne jagode za visokokakovostna vina.

Investirali so v lesene vinifikatorje s prostornino pet tisoč litrov in vso potrebno opremo za nadzorovano fermentacijo grozdja. Lani so postavili sončno elektrarno in pet polnilnic za električna vozila, ki so na voljo obiskovalcem vinskega butika.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite [+] poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
FINANCE
Nasveti o financiranju razvoja kmetije in refinanciranju posojil

Tudi o tem bomo v petek, 12. aprila, govorili na Svetovalnici za kmete in vas vabimo na ta posvet.

partner projekta
AGROBIZ
Novice
Nemčija: 250 tisoč evrov za hektar njive
Agrobiznis
NovicePetra Šubic Nemčija: 250 tisoč evrov za hektar njive 5

Toliko bi plačal Intel, ki bo zgradil tovarni računalniških čipov in procesorjev

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Z avtomatiziranim kokošnjakom run chicken villa zapuščajo Amazon
Agrobiznis
Agro PodjetnikPetra Šubic Z avtomatiziranim kokošnjakom run chicken villa zapuščajo Amazon

Podjetje Run Tiger je bilo med tistimi, ki so jim hekerji januarja blokirali profil na Amazonu, prodajo so preselili na druge spletne trgovine in lovijo cilj o petkratni rasti prodaje.

AGROBIZ
Agro Podjetnik
(video) Spoznajte zmagovalce izbora Najboljši agropodjetnik 2024
Agrobiznis
Agro PodjetnikPetra Šubic (video) Spoznajte zmagovalce izbora Najboljši agropodjetnik 2024

Zmagovalci so linija vložnin Domače dobrote Metka, kmetija Pr' Matevž, butična sirarna Golden Ring in Loška zadruga.

AGROBIZ
Novice
Nove farme piščancev na Hrvaškem z ukrajinskim denarjem
Agrobiznis
NovicePetra Šubic Nove farme piščancev na Hrvaškem z ukrajinskim denarjem

Tri piščančje farme napoveduje Jurij Kosiuk, lastnik Perutnine Ptuj, 700-milijonski projekt pa napoveduje Andrej Matiukha, ki ima na Hrvaškem športne stavnice FavBet in igralnice

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Tako Gruntek raste z dostavo zelenjave od njive do mize
Agrobiznis
Agro PodjetnikPetra Šubic Tako Gruntek raste z dostavo zelenjave od njive do mize

Hrvaški startup že oskrbuje dva tisoč družin z zelenjavo v hrvaških mestih, prihodnje leto pa napovedujejo širitev na Dunaj in morda k nam.

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Inovativni kmetje so zbežali od doma!
Agrobiznis
Z 11. AGROBIZNIS KONFERENCE
Agro PodjetnikJana Petkovšek Štakul Inovativni kmetje so zbežali od doma! 2

O inovativnih praksah in priložnostih slovenskega kmetijstva smo govorili na 11. Agrobiznis konferenci.

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Zakaj se splača pridelovati gensko nespremenjeno sojo
Agrobiznis
Agrobiznis
Agro PodjetnikPetra Šubic Zakaj se splača pridelovati gensko nespremenjeno sojo

Letos jo bodo člani zadruge Kooperativa Kristal zasejali na dobrih 300 hektarjih; pozneje bi radi postavili svoj silos in celo pražarno soje.

AGROBIZ
Novice
Kmetje z napovedanimi razbremenitvami niso zadovoljni
Agrobiznis
NoviceRedakcija Agrobiznisa Kmetje z napovedanimi razbremenitvami niso zadovoljni

Na zasedanju kmetijskih ministrov podprli spremembe, ki kmetom omogočajo večjo prožnost pri izpolnjevanju okoljskih pogojev, a kmetje niso zadovoljni.