Baloni ljubezni. Foto: Reuters
Baloni ljubezni. Foto: Reuters

Valentinovo kot praznik zaljubljencev se je v Evropo in tudi v Slovenijo ob koncu 20. stoletja razširilo iz Združenih držav Amerike, a korenine praznika segajo v Evropo, od koder so ga v Ameriko prinesli angleški izseljenci v 19. stoletju. Letos se praznik končno vrača brez kakršnih koli omejitev zaradi epidemije covida-19. V današnjem času so za praznik značilni predvsem obdarovanje najdražjih in skupno preživljanje časa, kar pa sicer ne velja samo za zaljubljene.

Darila za valentinovo, ki v teh dneh polnijo trgovinske police, nosijo romantična sporočila in najpogosteje vključujejo simbol rdečega srca. Poleg sladkarij, perila in drugih uporabnih predmetov je med najbolj priljubljenimi tudi cvetje. Predsednik svetovnega cvetličarskega združenja Florint in predsednik sekcije cvetličarjev in vrtnarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Simon Ogrizek pravi, da bo za praznik zaljubljencev vedno kraljevala rdeča vrtnica, v floristiki pa si kljub temu želijo, da bi v ospredje prišle spomladanske cvetlice pastelnih barv.

Za skupno preživljanje valentinovega so najpogostejša izbira valentinove večerje, v katere gostinci vključujejo posebne jedi ali jedi z romantičnimi poimenovanji, koncerti, gledališke predstave ali obisk kinematografa, pa tudi obisk velnesa ali druge turistične ponudbe. Organizatorji pa ne pripravljajo le dogodkov za zaljubljene pare, ampak tudi za samske, za katere ponekod organizirajo tudi denimo hitre zmenke.

Valens pomeni zdrav in močan

Čeprav se je kot praznik zaljubljenih pri nas uveljavil ob koncu 20. stoletja, njegove korenine sicer segajo dlje – povezane so tudi s pričakovanjem pomladi. Na današnji dan v Katoliški cerkvi praznujejo god sv. Valentina, rimskega duhovnika, ki je pretrpel mučeništvo pod cesarjem Klavdijem II. v tretjem stoletju. Rimske oblasti so ga priprle, ker je poročal krščanske pare, pa tudi sicer pomagal kristjanom, ki jih je cesar preganjal.

Kraljuje še vedno rdeča vrtnica. Foto: Reuters
Kraljuje še vedno rdeča vrtnica. Foto: Reuters

Čaščenje sv. Valentina se je po besedah Slovenske škofovske konference hitro razširilo po Evropi. Zaradi svojega imena, ki izhaja iz latinske besede valens ter pomeni zdrav in močan, je postal priprošnjik zoper telesne slabosti in kužne bolezni. Zaradi rimske legende, po kateri je vrnil vid slepi deklici, je postal zavetnik za oči. Zaradi legende, po kateri je ozdravil otroka s padavico, pa so se mu priporočali bolniki z epilepsijo.

Svetnikov god največkrat obhajamo v predpustnem času, ki je bil od nekdaj namenjen svatovanjem, zato so se svetniku priporočali novoporočenci. Valentinovo je ob koncu trde zime, zato so se mu priporočali tudi mladostniki in čebelarji, ker se njihove "muhe" zbudijo iz zimskega spanja. Po starem izročilu se je ohranil pregovor: "Sv. Valentin ima ključe od korenin." Tako valentinovo naznanja prva vrtnarska in kmečka opravila.