Damjana Pečnik iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki se kot državna javna služba pri nas že desetletja strokovno ukvarja z ohranjanjem in varstvom kulturne dediščine, je poudarila, da je samo v Registru nepremične kulturne dediščine (RKD), ki jo kot uradno zbirko podatkov vodijo na Ministrstvu za kulturo RS, do zdaj vpisanih skoraj 30.000 enot, med njimi pa je stavb približno polovica. Ker je ustrezno vzdrževanje objektov za ohranjanje dediščine velikega pomena, zavod konkretne posege pri njihovi sanaciji usmerja z izdajanjem kulturnovarstvenih pogojev in mnenj, s katerimi določa, katere tehnične rešitve so v praksi dopustne in kateri materiali zadoščajo zahtevanim pogojem. Z ustrezno in celovito prenovo varovanih stavb kulturne dediščine se tako prvenstveno izboljšujejo ne le njihovi energetski in okoljski kazalniki, pač pa se občutno podaljšuje tudi njihova življenjska doba.
Trajnostna gradnja in energetska učinkovitost
V družbi JUB si ob sanacijah starejših stavb skladno z načeli trajnostne gradnje nenehno prizadevajo za izboljšanje njihove energetske učinkovitosti, še posebno skrbno pa obravnavajo objekte pod spomeniškim varstvom. Z uporabo tehnološko dovršenih in trajnostnih gradbenih materialov, ki jih ponujajo na trgu, dajejo veliko poudarka tako zunanjosti teh objektov kot tudi kakovosti bivanja v notranjih prostorih, kjer sta v ospredju zdravje in udobje uporabnikov. Uporaba sodobnih in izboljšanih paroprepustnih gradbenih materialov ima poleg energetske zaščite objekta velik vpliv tudi na naravno uravnavanje vlage v notranjih prostorih, rešuje probleme preobčutljivosti in alergij, onemogoča razvoj virusov, bakterij in plesni ter nevtralizira vplive zdravju škodljivega formaldehida, ki ga v notranje prostore vnašamo s pohištvom, tekstilom in drugo opremo.
Vodja JUB Akademije dr. Iztok Kamenski je predstavil JUBove osnovne premaze, kot sta univerzalni elastomerni premaz nove generacije Revital Primer NG za lasasto razpokane omete ter fine in grobe podlage ter premaz Revital Crack Repair za 1,5-mm razpoke pred obnovitvenim barvanjem. JUB sicer za mineralne podlage na objektih priporoča uporabo akrilne emulzije, ki predstavlja vezni most med podlago in premazom, vendar pa za objekte pod spomeniškim varstvom akrilna osnova fasadnih barv in zaključnih slojev zaradi svoje zaprte strukture ni primerna. Za vse vrste mineralnih fasadnih površin zato priporočajo izbiro poroznega osnovnega premaza Silicone Primer, saj ta ohranja paroprepustnost podlage, za vse vrste notranjih in zunanjih apnenih in apnenocementnih podlag pa odprti premaz Silicate Primer. Izvajalcem je na voljo še JUKOL Primer za močno vpojne gradbene podlage, kot so beton, vlaknenocementne in mavčnokartonske plošče, porobeton in mavčni ometi, saj izboljšuje in utrjuje vodoodbojnost podlage ter omogoča boljši oprijem.
Bistvena je paroprepustnost
Tudi za dekorativne sloje in za fasadne barve ter omete je bistvena paroprepustnost, ki je za starejše objekte v nasprotju z novogradnjami zelo pomembna zaradi specifike in določenih značilnosti gradnje. Prav zaradi svoje visoke paroprepustnosti in vodoodbojnosti se na objektih kulturne dediščine z dotrajanimi dekorativnimi ometi in za obdelavo sten iz porobetona uporablja renovirni omet. S to oplemeniteno mikroarmirano fasadno izravnalno maso je mogoče sanirati tako razpokane fasadne kot tudi notranje površine. Zgleden je primer sanacije starejšega objekta na Gregorčičevi ulici v Mariboru glavnega izvajalca del Frančiška Edra, ki je predstavil svoje izkušnje z materiali, ki jih je izbral za sanacijo. Na delu fasade, kjer je odstopal omet, so uporabili sanirne omete za grobo izravnavo površin in premaze za fasade JUBOSAN NHL, primerne za obrizg in za povečanje oprijema, zatem renovirni omet z mrežico in kot zaključnega še silikonski omet, s katerim so skrili nepravilnosti na fasadi.
Kamnite portale so sanirali z JUKOLom, za fino izravnavo površin pa uporabili maltno mešanico JUBOSAN W, izdelano na osnovi cementa, organskih dodatkov ter specialnih mineralnih polnil. Na dveh drugih starejših objektih pod spomeniškim varstvom na Maistrovi ulici so prav tako uporabili JUBOSAN W, ki je izjemno učinkovit tudi za sanacijo s solmi obremenjenih površin, kar vpliva na zmanjšanje toplotne izolativnosti objekta in tudi na nosilnost zidov. Zaradi svoje puhaste strukture so ta material v preteklosti velikokrat uporabljali za 'krpanje' zidov, saj visoko porozen material povsem onemogoča kapilarno navzemanje vode, odlikuje ga pa tudi dober oprijem na staro gradbeno tkivo ter ustrezna tlačna trdnost. Med vrhunsko obstojnimi mikroarmiranimi fasadnimi barvami družbe JUB so izvajalcem na voljo Trendcolor, Revitalcolor, Nanocolor, Siliconecolor in Silicatecolor, izbira pa je odvisna od obstoječe podlage ter želja investitorjev.
Prednosti notranje zidne barve
Prednosti JUPOL Bio apnene notranje zidne barve, ki odlično uravnava vlago v prostorih objektov kulturne dediščine, ter barv JUPOL Bio silicate, JUPOL Clima control in JUPOL Antimicrob, sta predstavili Simona Sojar in Eva Štangl, vodja razvojnega področja notranjih izdelkov. Ker omenjene aktivne notranje barve in premazi v notranjih prostorih pomembno izboljšujejo bivalno klimo, sta strokovnjakinji najprej opozorili na dejavnike za naravno uravnavanje vlage ter izpostavili problematiko prekomerne vlažnosti na zidnih površinah, kjer se pojavljajo plesen ter težave z razraščanjem bakterij in virusov, in predstavili JUBove barve za reševanje preobčutljivosti in alergij na konzervanse.
Posebno pozornost posvečata rešitvam za nevtralizacijo zdravju škodljivih vplivov vgrajenih gradbenih materialov oziroma elementov stanovanjske opreme, kot so talne obloge in pohištvo. Opozorili sta, da je pravilna izbira materialov za zaključne sloje v notranjih prostorih ključna, v ospredju za objekte pod spomeniškim varstvom pa so predvsem njihova paroprepustnost, pokrivnost in oprijem na podlago. S pravilno izvedbo se je mogoče izogniti plesnim, bakterijam in virusom na zidnih površinah, pa tudi toplotnim mostovom, ki nastajajo na problematičnih notranjih stenskih površinah v slabo izoliranih ali vlagi bolj izpostavljenih stavbah. JUBovi strokovnjaki zato tudi v objektih, ki so pod spomeniškim varstvom, opravljajo ustrezne meritve vlage in temperature zraka, pozorni pa so tudi na organske snovi in prašne delce, ki se odlagajo na stropnih in stenskih površinah. Običajno je v notranjih prostorih pomanjkljivo tudi prezračevanje, kar dodatno negativno vpliva na bivanjsko klimo.
