Antonija Poplas Susič. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Antonija Poplas Susič. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Ko so pojasnili na KPK-ju, so decembra lani dobili novo prijavo glede morebitnega nasprotja interesov direktorice ZD-ja Ljubljana – ob tem so poudarili, da so podobno prijavo prejeli že leta 2020 in da takrat niso ugotovili kršitev – in uvedli predhodni preizkus.

V tokratni prijavi se je direktorici ZD Ljubljana, kjer torej opravlja poslovodno funkcijo, očitalo, da je obenem vpisana tudi kot edina ustanoviteljica zdravstvenega zavoda Multimedicus, v katerem prav tako opravlja poslovodno funkcijo.

Komisija je v okviru postopka pogledala v sodni register in aplikacijo Erar ter za dodatna pojasnila in dokumentacijo zaprosila tudi ZD Ljubljana. Ugotovila je, da "navedbe iz prijave ne dajejo podlage za utemeljen sum kršitve iz pristojnosti Komisije, zato je postopek ustavila. Ker pa je hkrati ugotovila, da zadeva vsebuje znake kršitev predpisov ali druge relevantne informacije iz pristojnosti drugih organov, je prijavo odstopila v pristojno reševanje oz. v informacijo Svetu ZD Ljubljana," so pojasnili na KPK-ju.

Sorodna novica Minister: V ZD-ju Ljubljana poteka izredni nadzor. MOL: Župan direktorici povsem zaupa.

Sumi o domnevnem navzkrižju interesov Antonije Poplas Susič so se pojavili decembra, ko je zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan napovedal izredni upravni nadzor v ZD-ju Ljubljana, opozoril pa tudi domnevno spornost dejstva, da je direktorica ZD-ja tudi lastnica zasebnega zdravstvenega zavoda.

Kot je takrat poudaril Bešič Loredan, ima zavod Multimedicus dve koncesiji MOL-a za opravljanje zdravniške dejavnosti (na ljubljanski občini so sicer to zanikali in zatrdili, da ima zavod le 1,4 koncesije), Poplas Susič pa je ob tem 20-odstotno zaposlena v svojem zavodu.

KPK: Vsako hkratno opravljanje dveh funkcij še ni nasprotje interesov, vendar ...

KPK je ob tem poudaril, da "zgolj na podlagi hkratnega opravljanja dveh funkcij oziroma dejavnosti še ne moremo govoriti o nasprotju interesov – v konkretnem primeru torej o morebitnem nasprotju interesov pri hkratnem opravljanju poslovodne funkcije javnega zavoda in zasebnega zavoda".

"Pri nasprotju interesov gre namreč za konkretna ravnanja uradnih oseb pri opravljanju njihovih javnih nalog in zato je okoliščine nasprotja interesov vedno treba presojati z vidika posameznega primera, pri čemer mora presoja teh okoliščin temeljiti na realnih oziroma opredmetenih (pred)postavkah, povezanih z dejanskimi pristojnostmi in odločevalsko močjo oziroma položajem osebe v vsakem primeru posebej," opozarjajo na KPK-ju in dodajajo, da to konkretno pomeni, da se mora uradna oseba izločiti iz kakršnega koli odločanja o sodelovanju javnega zavoda s poslovnimi subjekti, s katerimi je sama osebno, poslovno ali politično povezana, saj bi njeno takšno udejstvovanje pomenilo vsaj videz nasprotja interesov.

Na komisiji so pri tem še zagotovili, da vsakršne sume nasprotja interesov vedno preverjajo z vso resnostjo, "saj je dokazana kršitev dejanskega nasprotja interesov pri uradni osebi le še korak do korupcije".