Slovenija

DNEVNA: “Škoda je, da izobražujemo mlade, diplomanti pa se masovno zaposlujejo čez mejo”

Martina Lebar, 17.05.23 ob 04:00

Kadrovska kriza, predvsem negovalnega osebja, v zdravstvenih poklicih se je v vsej svoji razsežnosti pokazala v zadnjih treh letih.

DNEVNA: “Škoda je, da izobražujemo mlade, diplomanti pa se masovno zaposlujejo čez mejo”

Pred kratkim objavljeno poročilo Eurostata potrjuje problematiko pomanjkanja delavcev v Avstriji – s 4,6 odstotka ima najvišji delež prostih delovnih mest v Evropi. Povprečje v EU je 2,8 odstotka, so danes sporočili z avstrijskega gospodarskega ministrstva. Na zavodu za zaposlovanje je prijavljenih skoraj 113.000 prostih delovnih mest, piše STA.

Kadrovska kriza se pri severnih sosedih kaže tudi v zdravstvu. Po poročanju portala N1.si bodo Avstrijci do 2030 potrebovali približno 40.000 dodatnih kvalificiranih medicinskih sester. Samo na Dunaju jih bodo potrebovali 9.000.

Ali nam zaradi pomanjkanja zdravstvenega kadra v Avstriji grozi odhod številnih mladih medicinskih sester smo povprašali na Alma Mater Europaea in na Fakulteto za zdravstvene vede (FZV) Univerze v Mariboru.

Mariborski študenti že v času študija spoznajo svojega bodočega delodajalca

Kot so za nas pojasnili na Almi Mater Europaea, se njihovi diplomanti zaposlijo, takoj po končanem izobraževanju, mnogi pa že med študijem pri delodajalcih, ki jih spoznajo med opravljanjem kliničnega usposabljanja.

Alma Mater Europaea – Evropski center, Maribor je visokošolska ustanova, ki skozi svoje delovanje izobražuje visoko kompetenten kader na deficitarnih poklicnih področij, kakor je tudi poklicno področje Zdravstvene nege.

“Ne glede na to, kje se naši diplomanti zaposlijo, z njihovo zaposlitvijo Alma Mater doseže svoj temelji cilj delovanja, saj diplomantom omogoči, da se poklicno udejstvujejo takoj po končanem študiju, širšemu družbenemu okolju pa zagotavlja visoko izobražen deficitaren kader,” so še dodali.

Tudi absolventi mariborske univerze imajo pri nas možnost opravljanja študentskega dela, kar sicer vpliva na podaljševanje študija, saj študentje velikokrat obdržijo status študenta samo zaradi študentskega dela, četudi je v tem trenutku povpraševanje po profilu medicinske sestre izjemno, deficitarnost poklica pa je zelo izrazita.

Mladi zdravstveni kader se že v času študija lahko odpravi v tujino

Študenti Alma Mater Europaea se med študijem udeležijo kliničnega usposabljanja, kjer se seznanijo s potekom dela in teoretično znanje nadgradijo s praktičnim znanjem, ki je ključnega pomena za visoko usposobljen kader na področju Zdravstvene nege.

Med kliničnim izobraževanjem v obsegu 2.300 ur, ki jih izvajajo na Almi Mater, so študenti vključeni v dejanski proces dela v učnih bazah. Skozi delo nadgrajujejo osvojeno teoretično znanje s praktičnim znanjem ter pridobivajo dragocene izkušnje. Sočasno jih večina tudi spozna svojega prvega delodajalca, saj se številni v učnih bazah, kjer opravljajo klinično usposabljanje, kasneje tudi zaposlijo. Študenti se tako v proces dela pri različnih delodajalcih vključujejo tudi skozi študentsko delo, marsikdo pa študira ob delu in je že redno zaposlen na področju zdravstvene nege. “Študenti lahko klinično usposabljanje opravljajo tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Ne glede na to, kje se odločijo, da bodo opravljali klinično usposabljanje, so njihove zaposlitvene možnosti zelo dobre,” so še pojasnili v izobraževalni ustanovi.

Podobno kot študenti na Almi Mater so tudi študenti mariborske univerze tekom študija intenzivno vključeni v proces kliničnega usposabljanja, ki poteka neposredno ob pacientu na različnih strokovnih področjih v zdravstvu in socialnem varstvu. Študenti opravijo del kliničnega usposabljanja kot obvezne vsebine, del kliničnega usposabljanja pa lahko izberejo glede na lasten interes in želje po poglabljanju znanja in prakse.

Prav tako lahko študenti opravljajo študentsko delo v zdravstveni negi, kar prispeva k spoznavanju bodočih potencialnih delodajalcev. “Naši študenti so se v velikem številu vključili v študentsko delo že v času covida in takrat pomembno prispevali pri reševanju covid krize. Sedaj je zelo veliko študentov vključenih tudi v študentsko delo, saj so v zdravstvenih ustanovah zelo zaželeni, ker pomagajo pri blaženju kadrovske problematike pomanjkanja negovalnega osebja,” so še pojasnili na univerzi.

Fakulteta za zdravstvene vede si prizadeva ohraniti mlade v Sloveniji

Na FZV, kjer izobražujejo bodoče diplomirane medicinske sestre, si zelo prizadevajo, da bi diplomanti ostali v zdravstvenem sistemu v Sloveniji: “Tekom celotnega študija tako študente vključujemo v klinično usposabljanje v različne zdravstvene in socialno-varstvene ustanove, ki so tudi naše učne baze: UKC Maribor, ZD Adolfa Drolca Maribor, splošne bolnišnice v SV regiji, ZD v SV regiji, domovi za starejše. S kliničnim usposabljanjem, ki poteka v učnih bazah, dosežemo, da bodoči delodajalci spoznajo študenta, z njim vzpostavijo pristnejši stik, v njegovo usposabljanje na nek način tudi investirajo, saj mu predajajo znanje, izkušnje.”

Hkrati pa študentu omogočajo, da spozna različne potencialne delodajalce in področja, kjer bi se želel zaposliti ter zdravstvene time, katerih del bi želel postati.

Na Univerzi v Mariboru sicer prepoznavajo beg možganov, ki ga ne zasledujejo samo v R Sloveniji, pač pa tudi širše v podonavski regiji. “Škoda je, da izobražujemo mlade na področju zdravstvene nege, jim skozi kakovostno izobraževanje ter spoznavanje praktičnega dela v kliničnem okolju dajemo znanja in kompetence za kakovostno delo, diplomanti pa se masovno zaposlujejo čez mejo, kjer velikokrat vidijo le boljše plačilo za svoje delo. Na Univerzi v Mariboru menimo, da bi si morali vsi deležniki, vključno z Vlado RS prizadevati za boljše pogoje v R Sloveniji in na tak način zadržati najboljše kadre,” so še pojasnili.

Obmejne regije so privlačna opcija

Na Alma Mater Europaea ocenjujejo, da so obmejne regije, ne samo v Sloveniji temveč tudi v drugih državah, privlačna opcija za kader, ki je vešč tujega jezika ter si zaradi morebitnega boljšega materialnega nadomestila želi delo opravljati v tujini.

“Pri tem izpostavljamo, da gre v primeru zdravstvene nege za reguliran poklic, s strani evropskega regulatorja in je diploma naših študentov javno veljavna tudi v drugih evropskih državah.”

Na UM so za nas pojasnili, da bližina meje s sosednjo državo lahko vpliva na odločitev diplomanta, kje bo iskal zaposlitev. “Na zaposlitev mladih v sosednji državi zagotovo vplivajo še drugi dejavniki, na katere kot fakulteta nimamo neposrednega vpliva. Žal je velikokrat argument, ki vpliva na odločitev za zaposlitev v tujini, plačilo za opravljeno delo.”

Kadrovska kriza negovalnega osebja se je pokazala v zadnjih treh letih

Kot so na koncu za nas še pojasnili na Almi Mater, se je kadrovska kriza, predvsem negovalnega osebja, v zdravstvenih poklicih, v vsej svoji razsežnosti pokazala v zadnjih treh letih, ko smo se soočali z globalno zdravstveni krizo. “Takrat je bilo mogoče vsakodnevno v medijih zaslediti konkretne številke manjkajočega kadra. Na podlagi dolgoletnih pobud je to tekom epidemije prepoznala tudi Republika Slovenija, ki je leta 2022 podelila nove koncesije za izobraževanje kadra na področju zdravstvene nege.”

Na podlagi slednjega so na Alma Mater Europaea – Evropski center, Maribor v študijskem letu 2022/2023 vpisali prvo generacijo študentov, ki študirajo brezplačno.

“Za brezplačen študij je trenutno na voljo 39 vpisnih mest glede na starajočo se populacijo in splošni demografski trend, Vlado Republike Slovenije pozivamo k razpisu dodatnih koncesioniranih študijskih mest, saj bi slednje bilo pravi korak k dolgoročnemu zagotavljanju kadra na področju zdravstvene nege.”

Na UM so še dejali, da vse klinične inštitucije v celotni državi že poročajo o hudem pomanjkanju medicinskih sester in babic. Zaradi tega so se na FZV UM odločili povečati kvoto vpisnih mest za bodoče diplomirane medicinske sestre, in sicer ob zavedanju, da bodo povečane generacije doštudirale šele čez nekaj let. Trendom na področju usklajevanja vpisnih mest glede na deficitarnost na trgu sledijo že nekaj let.