24. aprila bo Slovenija izbirala novo sestavo parlamenta in s tem vlado. Foto: Shutterstock
24. aprila bo Slovenija izbirala novo sestavo parlamenta in s tem vlado. Foto: Shutterstock

"Raven političnega diskurza v naši republiki še nikdar ni bila na tako nizki ravni, kot je danes. Kulturnega in spoštljivega dialoga ni moč pričakovati, zato smo prepričani, da se bodo na slehernem soočanju odpirale teme, ki mladih sploh ne zanimajo, starejši so pa veseli, da se jih kot otroci tedanjih grozodejstev ne spominjajo prav dobro," poudarjajo v Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Ob tem opozarjajo, da "drezati v osje gnezdo nikoli ni bilo najbolj bistro dejanje".

"Glede na stampedo in raven diskurza, ki se ga gre vodilna politična stranka zadnji dve leti, ne verjamem, da bi lahko v naslednjih dveh mesecih imeli kvalitetno in produktivno politično razpravo. Na žalost," podobno pravi tudi predsednik krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij Goran Forbici.

Podobno malo upanja za vsebinsko volilno kampanjo imajo tudi v Študentski organizaciji Slovenije, zato so se s preostalimi nacionalnimi organizacijami, združenimi v Medgeneracijsko koalicijo Slovenije (poleg ŠOS-a tudi Dijaška organizacija Slovenije, Mladinski svet Slovenije ter Zveza društev upokojencev Slovenije) odločili, da sami organizirajo soočenje, na katerem želimo odpreti prav takšna, neideološka vprašanja, ki so po njihovem mnenju bistvena za prihodnost Slovenije.

Ena izmed prioritet bi morala biti ureditev zdravstvenega področja, ki so ga številne vlade zanemarjale in potiskale v smeri privatizacije zdravstva. Koronakriza je pokazala, kako pomembno je javno zdravstvo in da nas njegova razgradnja vodi v smer, ki bo škodljiva za vse, še posebej pa za tiste z najmanjšimi dohodki. Predlagamo, da zato v kampanji politične stranke predstavijo konkretne predloge, ki bodo šli v smeri krepitve javnega zdravstva. Obenem menimo, da je skrajni čas za ukinitev dodatnega dopolnilnega zavarovanja in vzpostavitev bolj solidarnostnega sistema.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

Tudi v Zvezi svobodnih sindikatov opažajo, da je situacija v Sloveniji zelo razgreta, "žal pa vlada, ki bi morala biti glavni akter pri umirjanju in krotenju strasti, prepogosto še doliva olje na ogenj", kar so na lastni koži izkusili tudi sami, pravijo. "Zdi se, da realno gledano, aktualna politika z redkimi izjemami predvsem spoštljivega ravnanja ni zmožna. Zato jih pozivamo, da se volivcem predstavljajo z vsebino in idejami in ne s podtikanji in prepiri," ob tem pozivajo v ZSSS-ju in dodajajo, da mora v ospredje priti vsebina.

A kaj so tiste prioritete, o katerih bi se morali pogovarjati že zdaj in jih začeti udejanjati takoj po volitvah? "Teme same, bi rekel, niso kaj drugačne kot pred vsakimi volitvami. Žal pa se imamo zadnji dve leti bolj malo priložnosti pogovarjati o tem. Vsi ti pogovori pa morajo v resnici počakati, dokler nam ne odpravijo režima, ki ga vsiljujejo zadnji dve leti," je oster Goran Forbici.

Ob tem nadaljuje, da bi bilo med kampanjo vsekakor "plodnejše, če bi se ukvarjali z izzivi, ki nas čakajo v naslednjih 15 ali 20 letih". "Gotovo se moramo pogovarjati o energetski strategiji Slovenije, o tem, kakšno socialno državo hočemo. Treba se je absolutno pogovoriti o davčnih reformah – sam osebno se strinjam, da so plače pri nas preveč obremenjene, ampak po drugi strani moramo seveda spregovoriti tudi o večji obdavčitvi kapitala in drugih dohodkov," pravi Forbici in nadaljuje, da morajo biti med temami tudi nadaljnje zagotavljanje kakovostnega javnega šolstva, javnega zdravstva, pogovoriti se je treba o odpravi zasebnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ...

ZSSS: Čimprejšnja vrnitev k socialnemu dialogu

Tudi v zvezi svobodnih sindikatov si želijo, da bi težili "k pravičnejši davčni obremenitvi, ki bi bolj obdavčila kapital in tiste, ki kopičijo nepremičnine, ter manj obdavčila tiste, ki delajo", pomembna se jim zdi tudi razprava o prihodnjih pokojninskih reformah – vanje bi uvrstili zahtevo po dostojnih pokojninah za vse.

Mladi opozarjajo na pomanjkanje tako študentskih stanovanj kot stanovanj za mlade. In na to, da ni vsaka soseska dobra – mladi potrebujejo bližino vrtcev, šol, trgovin, rekreacijskih površin. Foto: BoBo
Mladi opozarjajo na pomanjkanje tako študentskih stanovanj kot stanovanj za mlade. In na to, da ni vsaka soseska dobra – mladi potrebujejo bližino vrtcev, šol, trgovin, rekreacijskih površin. Foto: BoBo

Predvsem pa si želijo, da se "čim prej vrnemo k učinkovitemu socialnemu dialogu", saj je že danes vidno, "kam nas je pripeljalo njegovo pomanjkanje in nedelovanje". Poleg razprave o minimalni plači, ki kljub vsakoletnim pregovarjanjem še vedno ni ustrezno urejena – po njihovi oceni bi jo bilo nujno najprej uskladiti z aktualnimi življenjskimi stroški, potem pa temu slediti vsako leto –, je po oceni sindikatov v ospredje treba postaviti tudi potrebo po večjem pregonu delavskih kršitev. "V zadnjih letih smo na inšpektorat za delo vložili številne pritožbe, ki pa žal do danes niso dobile epiloga. Po našem mnenju bi morali razmišljati tudi o uvedbi elektronske evidence kršitev na delovnem mestu, kar bi omogočalo boljši in učinkovitejši nadzor nad kršitvami delavskih pravic," poudarjajo.

Ena izmed njihovih prioritet je tudi zakonska ureditev skrajšanega delovnega časa, saj, kot navajajo, bi postopna uvedba 32-urnega delovnika imela pozitivni učinek tako na produktivnost zaposlenih, obenem pa bi delavkam in delavcem omogočala več časa za njihovo kakovostno preživljanje prostega časa. "Izkušnje iz tujine kažejo, da pri tem nikakor ne gre za nerealen projekt, če bi se njegove uvedbe lotili dovolj premišljeno," so prepričani.

Opozorili so tudi na to, da v Sloveniji že desetletja zaman čakamo na uveljavitev pravilnika o poklicnih boleznih, zaradi česar je ZSSS novembra vložil pritožbo na Mednarodno organizacijo dela (ILO) zaradi kršitve konvencije o varstvu pri delu.

Kakšna bo slovenska povolilna sestavljanka? Foto: Shutterstock
Kakšna bo slovenska povolilna sestavljanka? Foto: Shutterstock

Dijaki in študenti: Stanovanja, javni promet, zdravje mladih in reforma izobraževalnega sistema

"Menimo, da so težave mladih že vrsto let nekako v senci in ravno zdaj je pravi čas, da se odločevalci posvetijo tudi našim problemom," pa opozarjajo v Dijaški organizaciji Slovenije. Za študente, dijake in mlade na splošno je trenutno med najpomembnejšimi stanovanjska problematika, so poudarili v krovnih organizacijah dijakov in študentov ter spomnili, da tretjina študentov med študijem biva v najemniškem stanovanju, izjemna rast cen nepremičnin in najemnin pa študentom onemogočata dostop do izobraževanja, so opozorili v ŠOS-u: "Nujna je gradnja študentskih domov, s čimer bi se študentom omogočilo dostopno bivanje v času študija, najemniški trg pa sprostilo dodatnih najemnikov, ki jih trenutno študentje predstavljajo."

Tovrstne težave se nadaljujejo tudi po koncu študija, opozarjajo v študentski organizaciji, saj si mladi ne morejo privoščiti stanovanja, zaradi bančnih omejitev pa ne dobijo niti posojila. "Zato je treba okrepiti tudi gradnjo javnih neprofitnih stanovanj," pravijo in dodajajo, da ni dovolj zgolj, da stanovanje je, ampak tudi, ali je v kakovostni stanovanjski soseski: "Mlade družine namreč poleg stanovanja potrebujejo tudi preostalo infrastrukturo: trgovino, vrtec, šolo, česar novogradnje (tudi javnih stanovanjskih skladov) nimajo."

Po mnenju Dijaške organizacije Slovenije mora naslednja vlada, kakršna koli pač bo, nameniti poudarek tudi reševanju problemov mladine, v nasprotnemu primeru tvegamo, da bi le-ta odšla v tujino. Nujno se je potrebno lotiti stanovanjske krize in obenem nameniti denar izgradnji študentskih domov, urediti štipendijsko politiko, šolski sistem, javni potniški promet, plačni sistem, omogočiti zaposlovanje mladih v Sloveniji in na ta način preprečiti beg mladih možganov v tujino. Prav tako je potrebno posebno pozornost nameniti digitalizaciji in tudi trajnostni ter zeleni politiki.

Dijaška organizacija Slovenije

Dijaki ob tem opozarjajo tudi na nujnost izboljšanja javnega potniškega prometa v Sloveniji. "Mladi smo zelo odvisni od javnega potniškega prometa, ki je pa še posebej v predmestju in na podeželju zelo zapostavljen. Pristojne pozivamo, da se resno posvetijo tej problematiki in se zavzamejo za izboljšanje železniških in avtobusnih povezav po celotni Sloveniji. Trenutno se namreč soočamo z dejstvom, da so še posebej železniške povezave slabe, hitrost potovanja vlakov je nizka, malo je direktnih linij ipd. Vse to vodi v slabše možnosti mobilnosti mladih in tudi starejših," pravi predsednik dijaške organizacije Simon Trussevich.

Še ena pomembna tematika, ki jo mladi pogrešajo v predvolilnem javnopolitičnem diskurzu, pa je vprašanje zdravja mladih. Kot so opozorili v ŠOS-u, je v državi že tako skoraj nemogoče najti osebnega zdravnika, še večjo težavo pa imajo študenti, ki pridejo iz lokalnih okolij in med tednom bivajo v študijskih središčih: tam zdravnika ne dobijo, do svojega pa bi lahko prišli le konec tedna, ko pa ti ne delajo. Podobno je tudi z dostopnostjo do zobozdravnikov in ginekologov, opozarjajo v študentski organizaciji.

Morda največje težave pa je razgalila koronakriza, opažajo mladi – zaradi šolanja oz. študija na daljavo in omejevanja socialnih stikov so porasle psihosocialne stiske študentov, "ob tem pa je psihološka pomoč skoraj neobstoječa". "Čakalne dobe za psihiatra ali kliničnega psihologa so daljše od enega leta, kar je za osebo v duševni stiski odločno predolga doba za uspešno reševanje njenih težav," so poudarili v ŠOS-u.

Študenti sicer opozarjajo tudi na nujnost okrepitve štipendijske politike, saj prenizke štipendije marsikomu ne omogočajo tistega, čemur so namenjene. "Širše in dolgoročno gledano pa je verjetno najpomembnejša tematika zagotavljanje kakovostnega izobraževanja," še dodajajo in si želijo "več ukrepov, ki bi dvignili kakovost izobraževanja", od primarnega do terciarnega nivoja. Tudi v dijaški organizaciji se strinjajo: "Zdi se nam, da slovenski šolski sistem potrebuje spremembe kurikula in celovito sodobno ter digitalno prenovo. Po nekaterih ocenah se ni šolski sistem korenito obnavljal vse od 90. let 20. stoletja. Menimo, da na tem področju v marsičem zaostajamo za Evropo."

ZDUS: Pokojninska reforma, dolgotrajna oskrba, volilni sistem

Upokojenci po drugi strani kot najpomembnejše teme poudarjajo gmotni položaj slovenskih upokojencev (in z njim povezano pokojninsko reformo), popravek zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je po njihovi oceni preveč birokratski, napisan iz "pisarn in ne s terena", zato zahtevajo sodelovanje pri pisanju pravilnikov, ter predvsem prenovo zdravstvenega sistema. "Vseskozi zahtevamo nove standarde, prenovo celotnega sistema, ki naj bo prijaznejši uporabnikom, z zagotovilom, da bo zdravstvo dostopno vsem, še posebej pa govorimo o prenovi zdravstvenega zavarovanja, katerega del je samo na papirju," so opozorili v ZDUS-u. Ključna se jim zdi tudi razprava o reformi volilnega sistema, v luči medgeneracijske solidarnosti pa poudarjajo bivanjske razmere mladih in starejših.

V zvezi društev upokojencev kot prioritete poudarjajo čimprejšnje zaveze in pogoje za obstoj javnega zdravstva, čimprejšnje priprave na pokojninsko reformo in takojšnje korektive Zakona o dolgotrajni oskrbi. Foto: MMC RTV SLO
V zvezi društev upokojencev kot prioritete poudarjajo čimprejšnje zaveze in pogoje za obstoj javnega zdravstva, čimprejšnje priprave na pokojninsko reformo in takojšnje korektive Zakona o dolgotrajni oskrbi. Foto: MMC RTV SLO

Kako izbirati v poplavi obljub?

Ob tem pa v združenju društev upokojencev opozarjajo, da je "vse več strank, ki so se začele zavzemati za boljši jutri slovenskega upokojenca, a zdi se, da je to le tržna niša in brenkanje na najbolj občutljive strune slovenskega volivca. Kdo pa ne sliši rad, da se mu bo pokojnina zvišala?!" se sprašujejo.

Vsi ti pogovori morajo v resnici počakati, dokler nam ne odpravijo režima, ki ga vsiljujejo zadnji dve leti.

Goran Forbici (CNVOS) o prioritetah prihodnje vlade

Prav zato svojim članom svetujejo, naj bodo pozorni na "tiste obljube in programske vsebine, ki se tičejo njih, ne pa brskanja po preteklosti". "Zanimati nas mora upokojenski jutri," opozarjajo v ZDUS-u. V ŠOS-u pa volivcem svetujejo, naj bodo – ob programih strank in podanih obljubah – pozorni tudi na to, kakšne odločitve bodo stranke (predvsem tiste, ki bodo nato tudi vodile vlado, sprejemale po volitvah in katere politike bodo udejanjile.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pa opominjajo: "Volivke in volivci bi morali od kandidatov zahtevati, da se opredelijo do vsebinskih vprašanj. Prepogosto so se v zadnjih letih kampanje vrtele samo okoli nasprotovanja določeni osebi, ne pa toliko glede tematik, ki bi res izboljševale položaj ljudi pri nas. Tako smo na številnih področjih zaman čakali na spremembe na bolje."