Švedska vlada je medtem danes tudi predstavila osnutek zaostrene protiteroristične zakonodaje.

Po današnjih pogovorih so vse tri države "pozdravile dosežen napredek" in se "strinjale, da bi bila hitra ratifikacija za Finsko in Švedsko v interesu vseh", sporočilo za javnost povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Po besedah švedskega pogajalca Oscarja Stenstroma so danes storili "majhen korak naprej". "Naši sogovorniki so sprejeli in priznali, da je prišlo do napredka pri ukrepih, ki smo jih sprejeli," je dejal in dodal, da je pozitivno tudi to, da se bodo pogovori nadaljevali. Kot še piše v izjavi za javnost, bo do srečanja prišlo pred julijskim vrhom Nata v Vilni.

"Finska in Švedska sta sprejeli ukrepe brez primere, da bi se odzvali na upravičene turške varnostne pomisleke," pa je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, pri čemer podrobnosti ni navedel. Dodal je, da je zdaj čas, da vse članice Nata ratificirajo pristopna protokola Finske in Švedske.

Madžarska in Turčija sta edini izmed 30 članic Nata, ki tega še nista storili. Budimpešta, ki je izrazila podporo vstopu obeh držav v zvezo, je prejšnji teden preložila glasovanje v parlamentu o zadevi na teden po 20. marcu.

Pogajanja s Švedsko in Finsko je Turčija prekinila januarja, potem ko je na protestu pred turškim veleposlaništvom v Stockholmu desničarski skrajnež Rasmus Paludan zažgal izvod Korana. Zaradi incidenta je Ankara zagrozila, da bi lahko ratificirala le vstop Finske v zvezo.

Turške oblasti so sicer Švedski že pred incidentom s Koranom postavile več pogojev za vstop. Med drugim zahtevajo izročitev članov ali simpatizerjev v Turčiji prepovedane Delavske stranke Kurdistana (PKK), kot tudi domnevno vpletenih v poskus državnega udara leta 2016.

Stockholm je doslej izpolnil le nekatere od zahtev, vendar pa je švedska vlada ravno danes predstavila osnutek za zaostritev švedske protiteroristične zakonodaje. Po novem bo sodelovanje v teroristični organizaciji ali financiranje takega sodelovanja opredeljeno kot kaznivo dejanje, za katero bo predvidena večletna zaporna kazen, navaja DPA.

Po besedah ministra za pravosodje Gunnarja Strömmerja bodo spremembe odpravile vrzel v sedanji zakonodaji. Švedski premier Ulf Kristersson je predlagane spremembe označil za pomemben korak k izpolnjevanju obveznosti, ki jih je Švedska sprejela v sporazumu s Turčijo konec lanskega junija. Spremembe, ki naj bi začele veljati 1. junija, mora sicer še potrditi švedski parlament.