Storilci kaznivih dejanj so lani povzročili za več kot 228 milijonov evrov škode

Nezakonita trgovina s prepovedanimi drogami je zaradi ogromnih zaslužkov najbolj zanimiva za organizirane kriminalne družbe. Tudi slovenska Policija je uspešna pri odkrivanju te kriminalne dejavnosti. V zadnjih letih so namreč uspešno zaključili najmanj 15 preiskav na področju preprodaje mamil, z aretacijami številnih članov in zasegi večjih količin droge pa globoko posegli v kriminalno okolje, pravi Boštjan Lindav. 

Samo v lanskem letu so obravnavali več kot 1200 kaznivih dejanj, povezanih z drogo. Na drugi strani pa se trudijo tudi s preiskavami korupcijskih kaznivih dejanj, ki so zarezala v vse pore našega življenja, a je korupcijo bistveno težje odkriti, saj akterji spornih poslov nimajo interesa prijavljati takšnih dejanj. 

Pa vendar so na Policiji zadovoljni s statistiko lanskega leta, saj beležijo velik porast kaznivih dejanj z elementi korupcije, kar 432, to pa bistveno odstopa od povprečja prejšnjih let, ko so beležili le po 14, 34, 48, 61 in 105 tovrstnih dejanj. In če k temu prištejemo še 191 tipičnih korupcijskih dejanj, ki so se znašla v preiskavi, to pomeni skupno več kot 600 vseh dejanj s tega področja. Od tega 92 primerov dajanja podkupnin, 53 zaradi jemanja podkupnin in 37 kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja daril.

"Gre za področje dela, kjer pri preiskovanju izrazito težavo predstavlja prav zaznava koruptivnih ravnanj, saj nihče od udeležencev nima interesa zadeve prijaviti, dejanja se dogajajo v zaprtem krogu ljudi stran od javnosti. Policija sicer deluje proaktivno in prilagaja metode za učinkovito delo na tem področju, kriminalisti se redno usposabljajo in izmenjujejo izkušnje tudi pri tujih organih in institucijah," razlaga prvi mož Policije. 

Na problem preiskovanja tovrstnih kaznivih dejanj opozarjajo tudi na tožilstvu, kjer je korupcija prav tako med prioritetami njihovega dela. Ljudje enostavno ne prijavljajo korupcije, zato želimo spodbuditi družbo, da bi se vendarle odločili za prijavo takšnega početja, pravi prvi mož tožilstva Drago Šketa. Če pogledamo samo korupcijo v zdravstvu, o kateri se največ govori: "Pri obravnavanju korupcije v zdravstvu se je denimo pokazalo, da se zdravstvene ustanove sploh ne čutijo oškodovane, zato tovrstnih protipravnih ravnanj praviloma ne odkrivajo v okviru internih revizij in proti osumljencem sploh ne sprožijo nobenih postopkov. Večina osumljencev, ki so obravnavani v korupcijskih zadevah, še vedno dela na istih položajih v zdravstvenih ustanovah, zato je tudi oteženo pridobivanje relevantne dokazne dokumentacije od javnih zavodov," pravi generalni državni tožilec.

Prvi mož tožilstva napoveduje, da bodo največjo pozornost namenili prav velikim sistemom javnih storitev, kot so zdravstvo, energetika, telekomunikacije, nacionalni projekti, pa tudi poslovanje lokalnih skupnosti. Predlagali bodo tudi več rešitev za učinkovitejši pregon, saj se korupcijskih kaznivih dejanj z listinskimi dokazi in pričami praviloma ne da dokazati. Za najučinkovitejši dokazni vir namreč še vedno veljajo prikriti preiskovalni ukrepi, pravi Šketa.

Podkupnine za občinske uradnike, ponarejena covidna potrdila, pranje denarja

Lindav izpostavlja dve pomembni preiskavi s področja korupcije v lanskem letu, in sicer preiskavo glede javnih naročil na upravni enoti na območju celjske policijske uprave, kjer so kriminalisti razkrili 22 korupcijskih kaznivih dejanj. Neuradno gre za zgodbo o podkupovanju uslužbencev na Mestni občini Celje in Občini Vojnik za gradbene posle lokalnega podjetnika. Ljubljanski kriminalisti so zaključili preiskavo korupcije pri poslovanju nekdanjih zaposlenih v gospodarski družbi, kjer so obravnavali 37 korupcijskih kaznivih dejanj. Po naših neuradnih podatkih gre za nedovoljeno sprejemanje daril, ko naj bi uslužbenca podjetja zahtevala nagrade za določene posle od gospodarskih družb.

Policija še vedno preiskuje tudi primere ponarejenih covidnih potrdil, ki so jih ljudje v zameno za plačilo dobili v zdravstvenih ustanovah. Še več sto tovrstnih primerov imajo po neuradnih informacijah v delu celjski, mariborski in novomeški kriminalisti. Gre za kazniva dejanja jemanja podkupnine, dajanja podkupnine, ponarejanja listin in zlorabe položaja, saj je šlo za neresnične podatke o cepljenih osebah, ki niso bile cepljene, pa so vseeno dobile potrdila o cepljenju. Celjski kriminalisti naj bi že zaključili preiskave za več kot 30 korupcijskih kaznivih dejanj in več sto kaznivih dejanj ponarejanja listin. 

V policijski statistiki so izpostavljene še nekatere druge uspešne kriminalistične preiskave. Več primerov davčne kriminalitete mednarodnih razsežnosti, ko so osumljenci povzročili pol milijona evrov škode in več, pa poslovna goljufija, kjer je bilo 90 ljudi oškodovanih za okoli 260 tisoč evrov, neuradno gre za podjetje Secom. Kriminalisti so sodelovali tudi v mednarodni preiskovalni skupini, kjer so obravnavali gospodarska kazniva dejanja in pranje denarja v znesku več kot milijon evrov. V sodelovanju s hrvaškimi varnostnimi organi pa so zaključili preiskavo poslovne goljufije in na Hrvaškem predlagali tudi zavarovanje nezakonite premoženjske koristi na bančnem računu za skoraj 800 tisoč evrov. 

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) pa je zaključil preiskavo zlorabe položaja, pranja denarja in ostalih kaznivih dejanj, ki so bila storjena s prenosom več kot milijon in pol evrov iz insolventne družbe na novo ustanovljeno podjetje z namenom, da se osumljenci izognejo poplačilu upnikov in z nezakonitimi dejanji tudi skrijejo finančna sredstva. 

Neuradno gre za kazensko ovadbo zoper Damijana Jankoviča in ostale akterje, ki naj bi mu pomagali pri teh poslih in bančnih transakcijah. Čeprav so bile hišne preiskave tudi pri družini Janković, pa ljubljanski župan Zoran Janković po naših informacijah tokrat ni med ovadenimi. Zaključene so bile tudi nekatere preiskave zaradi domnevno spornih večmilijonskih poslov mariborskega podjetnika Roka Snežiča, NPU ga je v zadnjega pol leta ovadil vsaj trikrat.

Policija je opravila še 420 finančnih preiskav, v katerih so obravnavali 556 fizičnih in 194 pravnih oseb, osumljenci pa so s kaznivimi dejanji povzročili za več kot 54 milijonov evrov škode. Na bančnih računih in nepremičninah osumljencev so poskrbeli tudi za zavarovanje protipravno pridobljene premoženjske koristi, kjer so bili seveda izpolnjeni pogoji za ta ukrep.

Kriminalisti so lani na pristojna tožilstva dali še 82 predlogov za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, in sicer v primerih, s katerimi je bilo pridobljenih skoraj 10 milijonov evrov premoženjske koristi.

In če se za konec še enkrat vrnemo k trgovini z mamili. V zadnjih dveh letih je Policija obravnavala 2779 kaznivih dejanj, povezanih z drogo, zasegli so več kot tono kokaina, samo lansko leto v sodelovanju s Finančno upravo dobrih 677 kilogramov. Poleg tega se je med zasegi znašlo še 229 kilogramov heroina, 1518 kilogramov predhodnih sestavin za izdelavo drog, več kot tono konoplje in skoraj 23 tisoč rastlin prepovedane konoplje in seveda še ogromno drugih mamil.

Tudi letos se nadaljuje enak trend. Januarja so gorenjski in avstrijski kriminalisti razbili še eno kriminalno združbo, ki se je ukvarjala s preprodajo mamil in orožja, v hišnih preiskavah pa so jim poleg droge zasegli še več kot 800 tisoč evrov gotovine. 49 osumljencev so ovadili za več kot 200 različnih kaznivih dejanj. Februarja so v drugi zadevi pri 60 osumljencih zasegli  več kot 600 kilogramov konoplje in 2500 sadik, 12 kosov orožja in še okoli 90 tisoč evrov gotovine.