Ukrajinska vojska počasi, a uspešno napreduje tako na vzhodni kot južni fronti, medtem ko je Rusija na drugi strani zaključila uradni postopek za priključitev štirih ukrajinskih regij svojemu državnemu ozemlju. Po ruskih načrtih naj bi bil ta proces kar dolg in končan do leta 2026, prve zakone o tem pa so že začeli sprejemati.
Toda očitno tudi v Kremlju ne poznajo natančnih meja regij oziroma ozemlja, ki so ga na hitro pripojili. Težava za Rusijo je, da nobene od štirih regij ne nadzoruje v celoti, za povrh pa se frontne črte premikajo – v korist Ukrajine. V Kremlju sedaj pravijo, da se bodo s prebivalstvom v regijah posvetovali glede poteka prihodnjih meja.
Nobenih posvetovanj, kaj šele pogajanj pa Ukrajina ne načrtuje več z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je namreč v odziv na rusko pripojitev ukrajinskih ozemelj sprejel odlok o prepovedi pogajanj Ukrajincev s Putinom. Vrata za pogajanja sicer ostajajo odprta – a le z nekom drugim na predsedniškem položaju.
Večji uspeh tudi na jugu
Ukrajinski preboj frontnih linij se očitno dogaja po istem vzorcu. Ukrajinske sile neposredno ne napadajo krajev, ki jih želijo zavzeti, temveč se lotijo obstreljevanja bližnjih logističnih vozlišč in lokacij z železniško infrastrukturo, tako da ruskim silam odrežejo oskrbovalne poti, ruski vojaki pa se morajo hitro umakniti. Takšen preboj se je zgodil minulo soboto v Donbasu, ko je ukrajinskim silam uspelo zavzeti mesto Liman in so si odprle pot naprej proti Lugansku. Ukrajinske sile naj bi se pomikale proti krajema Lisičansk in Severodoneck, ki sta pod nadzor ruskih sil padla v začetku poletja, merili pa naj bi tudi na logistično vozlišče Svatove.
Do preboja frontnih linij je prišlo tudi na jugu v hersonski regiji, kjer so ukrajinske sile v nekaj dneh napredovale okoli 30 kilometrov globoko na zasedeno ozemlje, kar je največ v zadnjih mesecih. Ukrajinska vojska naj bi zavzela kraje Zolota Balka, Dudčani, Novopetrivka, Davidiv Brid in Velika Oleksandrivka. Ob reki Dneper poskuša potisniti ruske sile še globlje na jug, cilj pa je zavzetje regionalnega glavnega mesta Herson, od katerega naj bi bila zdaj oddaljena sedemdeset kilometrov. Če jim uspejo večji premiki na tem delu fronte, bi lahko ogrozili oskrbovalne poti za okoli 25.000 ruskih vojakov. Ukrajina o premikih na južni fronti sicer večinoma molči, napredovanja ukrajinskih sil na tem območju večinoma opisujejo zgolj ruski blogerji.
Kaj bo s članstvom v Natu?
Ukrajinski uspehi na bojišču so dobra novica za zahodne politike, ki pa še določajo svoja stališča do vojne po ruski aneksiji štirih ukrajinskih regij. Tako tudi ni jasno, kako se bodo odzvali na napoved Zelenskega, da bo Ukrajina zaprosila za članstvo v zvezi Nato. V času, ko zaradi mobilizacije ruskih rezervistov (od načrtovanih 300.000 oseb jih je bilo po ruskih navedbah vpoklicanih že 200.000) in poteka vojne pritisk na Putina oziroma na vojaško vodstvo stopnjujejo tako skrajni nacionalisti kot celo režimski mediji, se nobena od članic ni hotela jasno izreči glede tega vprašanja. Več utegne biti jasno po zasedanju obrambnih ministrov Nata prihodnji teden ter ob koncu neformalnega evropskega sveta ta petek.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg in ZDA so doslej sporočili le, da se je treba zdaj osredotočiti na nadaljevanje vojne in podporo Ukrajini. Do članstva Ukrajine v Natu je v tem trenutku zadržana tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Po njeni oceni bi odločanje o sprejemu Ukrajine lahko pomenilo jasno napoved začetka vojne.
V ZDA medtem preigravajo različne scenarije poteka vojne, tudi možnost ruske uporabe jedrskega orožja, čeprav o tem ne govorijo na glas. Je pa to komentiral upokojeni ameriški general David Petraeus. Če bi Putin uporabil taktično jedrsko orožje v Ukrajini, bi ZDA s pomočjo zaveznikov uničile celotno rusko vojsko na ukrajinskih tleh in njeno črnomorsko floto, je ocenil.