Kolumna: Igor Vidmar

Ta amerikanizem je pod plaščem liberalnega demokratizma uvozila komercialna TV, ki vlada že dolgo, nato še družabni in strankarski mediji, pa je skupnost iluzorna; vsakdo ima svojo resničnost in resnico. Nezaupanje je endemično, tisto v cepljenje, ki ga je le deloma proizvedla oblast, je celo prečkalo delitev levo-desno.

Novi kapitalizem, tehno-fevdalizem, vse bolj sprevrača vsa družbena razmerja v virtualnost, navideznost. Zbogom biblijska obljuba "Spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila". Ne le sistem, zavrgel jo je tudi del ljudstva, pri nas tudi nova stranka Resni.ca, covid-19 je gripa, cepivo zarota, resnica je laž, nevednost je moč. Glasilo kapitala Delo pa trobenta: Vedeti več pomeni imeti moč. Nasprotno: vedeti več pomeni še bolj spoznati nemoč.

A kdo si res želi resnico? Kajti spoznanje o resnosti pandemije, segrevanja ozračja, o lopovski evropski in lokalni politični ekonomiji in oblasti pomeni odgovornost, da se kaj zares spremeni. In se spremenimo. Lani je bilo najbolj državljansko ravnanje v tem duhu, poleg dela protestov, referendum o vodi. A dosti več je bilo oblastnih in ljudskih ravnanj in ne-ravnanj, tvitanja, všečkanja in fejkanja, ki so podpirali staro metodo vladanja "Svet hoče biti varan, torej ga varajmo".

Naj se za konec le pridružim ideologiji "upanja", tega večnega alibija za ne-spremembo? Konec koncev bodo letos trije prazniki demokracije! Celo pesimist dr. Žižek je napisal knjigo Upanje brezupa. A bom raje citiral pankerje Lublanske pse: "Upanje še mam, a se po... nanj." Lahko noč in srečno.

Obvestilo uredništva:

Mnenje avtorice oziroma avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.