Nova raziskava: nenavadni navadni delfin v severnem Jadranu

Od 70. let prejšnjega stoletja je navadni delfin (latinsko oz. strokovno ime delphinus delphis) v celotnem Sredozemlju postal tako redka vrsta, da je sredozemska populacija na rdečem seznamu Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN) opredeljena kot ogrožena. Zadnje večje skupine navadnih delfinov na območju Tržaškega zaliva so strokovnjaki opazili v 40. letih prejšnjega stoletja. "Od takrat pa vse do danes nimamo niti enega samega zanesljivega zapisa te vrste v celotnem Tržaškem zalivu, vse do primerov, dokumentiranih v tej raziskavi. Tudi 18-letne sistematične raziskave delfinov našega društva Morigenos potrjujejo, da je na tem območju stalno prisotna le velika pliskavka, vrsta delfina, ki sicer živi ob slovenski obali in v severnem Jadranu ter jo v društvu Morigenos redno preučujejo," je pojasnil Tilen Genov, vodilni avtor raziskave iz društva Morigenos.

Namerno in sistematično pobijali navadne delfine

Nekoč je vode severnega Jadrana naseljeval tudi navadni delfin, a je s tega območja praktično povsem izginil. Strokovnjaki ga obravnavajo v celotnem Jadranu zadnjih trideset let kot regionalno izumrlo vrsto, k čemur je najverjetneje prispevalo predvsem namerno in sistematično pobijanje v sredini 20. stoletja, je razložil Genov: "Takrat sta Italija in nekdanja Jugoslavija izplačevali denarne nagrade za vsakega ubitega delfina, saj se jih je obravnavalo kot škodljivce, ki z ribištvom tekmujejo za ribolovne vire. Poleg omenjenega ubijanja sta verjetna vzroka za upad populacije tudi pomanjkanje hrane zaradi prekomernega ribolova ter splošna degradacija morskega okolja."

'Navadni delfin v slovenskih vodah nikoli ni bil dokumentiran do zdajšnjih primerov'

Strokovnjaki društva Morigenos v raziskavi navajajo, da je v slovenski strokovno-poljudni literaturi navadni delfin sicer naveden kot slovenska avtohtona vrsta, čeprav ni niti enega samega dokumentiranega primera opažanja, najdbe ali pojava te vrste na območju Slovenije. Spiridon Brusina, hrvaški naravoslovec, je v zapisih iz leta 1888 poročal o enem poginulem primerku iz Žavelj pri Trstu, ki naj bi ga nekoč hranili v Tržaškem prirodoslovnem muzeju. "Omenjenega primerka Tržaški prirodoslovni muzej že dolgo ne hrani več, tudi če ga kdaj je. Na podlagi tega zapisa in glede na to, da je razdalja med Žavljami in slovensko-italijansko mejo le nekaj kilometrov, je bil navadni delfin uvrščen na seznam sesalcev Slovenije, saj so strokovnjaki predvidevali, da je v nekem trenutku verjetno moral prečkati tudi slovenske vode. Poleg tega je vrsta uvrščena tudi v slovenski rdeči seznam ogroženih vrst sesalcev kot ogrožena. Vendar pa navadni delfin v slovenskih vodah nikoli ni bil zares dokumentiran, vse do primerov, ki jih omenjamo v naši najnovejši raziskavi," je izpostavil Genov.

Prvi potrjeni primeri v Tržaškem zalivu in Sloveniji

Prav zaradi redkosti so vsa opažanja te vrste v Jadranu in Sredozemlju danes nekaj posebnega, zato jih je pomembno dokumentirati, menijo v društvu Morigenos. Poročajo, da so navadnega delfina med leti 2009 in 2012 večkrat dokumentirali na območju Tržaškega zaliva. Informacije so pridobili z neposrednim opazovanjem živali na morju in na podlagi njihovih najdenih trupel. Izsledke so zbrali v novi pregledni raziskavi. "Naravne oznake na hrbtnih plavutih so omogočile foto-identifikacijo – prepoznavanje osebkov po naravnih oznakah, s pomočjo fotografij – nekaterih od teh. Ugotovili smo, da so se v tem obdobju tukaj pojavili vsaj štirje različni osebki," je pojasnil Genov.

Prvi primer navadnega delfina v Sloveniji in Tržaškem zalivu so fotografirali potapljači leta 2009, ko so pred Izolo s plovila posneli delfina. Fotografije so posredovali društvu Morigenos. V društvu so ugotovili, da gre res za redkega navadnega delfina. Leto zatem so Morigenosovi raziskovalci v pristanišču Monfalcone (Tržič) dokumentirali samico z mladičem, ki se je tam zadrževala več mesecev. "Na podlagi foto-identifikacije so s pomočjo kolegov iz Grčije ugotovili, da je bila ta samica leta 2008 opažena v Jonskem morju v Grčiji, več kot 1000 kilometrov stran. Njena pot do Tržaškega zaliva predstavlja doslej najdaljše dokumentirano potovanje pri tej vrsti na svetu, o čemer smo v društvu Morigenos poročali že pred nekaj leti. Njen mladič je v začetku leta 2011 žal izginil, kar glede na njegovo starost najverjetneje pomeni, da je poginil. Njegovo mamo so na območju Tržaškega zaliva videvali še nekaj mesecev, nakar je izginila tudi ona. Istega leta so pred Izolo našli zelo razpadlo truplo delfinjega mladiča. Zaradi razpadlosti ni bilo možno ugotoviti, za katero vrsto gre, vendar so raziskovalci na podlagi natančnega, skoraj forenzičnega pregleda očiščenih lobanjskih kosti ugotovili, da gre za navadnega delfina," je razložil Genov. 

Navadni delfini se namreč od vseh drugih vrst delfinov razlikujejo prav po zgradbi lobanje, saj imajo kost ustnega neba posebej oblikovano v dva žleba. Čeprav je nemogoče ugotoviti, ali gre za istega mladiča, ki so ga raziskovalci pred tem opazili z mamo v pristanišču, je zelo velika verjetnost, da gre resnično za isto žival, predvidevajo raziskovalci društva Morigenos. "Leta 2012 so pred Piranom opazili še enega navadnega delfina, na podlagi naravnih oznak pa potrdili, da gre za novi osebek, ki ga doslej še niso zabeležili," je dejal Genov.

'Navadni delfin v severnem Jadranu ostaja redkost'

Tilnu Genovu se zdi zanimivo, da je bilo na tem območju v kratkem obdobju opaženih razmeroma veliko primerkov te vrste, sploh glede na njeno redkost in skupno število vseh dokumentiranih primerov v celotnem Jadranu. Raziskovalci so namreč v okviru raziskave opravili tudi temeljit pregled literature in dosedanjih zapisov o pojavljanju te vrste v celotnem Jadranu. "A vendar navadni delfin v severnem Jadranu zaenkrat ostaja redka vrsta. Ali se bo sčasoma v Jadran vrnil v večjem številu, zaenkrat težko rečemo. Na žalost so možnosti za to precej majhne, saj raziskovalci nikjer v Sredozemlju ne beležijo porasta številčnosti ali opažanj," je povzel Genov. 

V društvu Morigenos upajo, da bo ta raziskava služila kot izhodišče in spodbudila poročanje o morebitnih prihodnjih primerih, za boljši vpogled v pojavljanje navadnih delfinov v Jadranu. "Če bomo za naše morje odgovorno skrbeli, bomo ohranili vsaj še zadnjo obstoječo vrsto delfinov pri nas ter morda celo omogočili povratek navadnega delfina. Veliki morski plenilci so pomembni za zdrave morske ekosisteme in so za ribištvo na dolgi rok koristni in ne škodljivi," je strnil Genov.