Rafinerija nafte na Reki bo od leta 2024 pokrivala 80 odstotkov domačih potreb po dizlu

Projekt posodobitve Inine rafinerije nafte na Reki je trenutno na 60 odstotkih realizacije, gradnja vseh načrtovanih objektov pa na 36 odstotkih, piše hrvaški časnik Večernji list. Rafinerija bo po nadgradnji, ki je vredna več kot štiri milijarde kun (530 milijonov evrov) in jo bodo končali leta 2024, izpolnila 80 odstotkov domačih potreb po dizlu.

REKA > Projekt nadgradnje Rafinerije nafte Rijeka se je začel leta 2019 ter velja za največjo naložbo Ine na Hrvaškem in najvrednejši industrijski projekt v državi.

Rafinerija bo imela po končani posodobitvi deset odstotkov večjo zmogljivost predelave, skupni delež dizelskega goriva v proizvodnji pa se bo povečal za več kot petino.

"Velik del naše proizvodnje trenutno sestavlja kurilno olje, okoli 20 odstotkov. V prihodnje bomo večino tega kurilnega olja lahko predelali v dizel, ki ga primanjkuje na trgu, medtem ko je kurilnega olja preveč," je za Večernji list povedal operativni direktor Rafinerije in marketinga pri Ini Goran Pleše.

Pleše je izpostavil, da se bo delež dizla in bencina v njihovi proizvodnji povečal na okoli 85 odstotkov, kar je za okoli 20 odstotkov več kot zdaj. "V optimalnih razmerah bomo proizvedli okoli 4,5 milijona ton, z veliko večjim deležem dizla, zdaj pa je naša največja zmogljivost 4,2 milijona ton," je pojasnil.

Z dizlom po njegovih besedah zdaj pokrivajo 50 odstotkov domačega trga, po končanem projektu pa jih bodo tudi do 80 odstotkov.

"Ko govorimo o uvozu nafte, te ne uvozimo iz Rusije. Trenutno jo uvažamo iz Azerbajdžana. Vakuumsko plinsko olje, ki izvira iz Rusije, uvozimo prek posrednika, ker ga potrebujemo za postopek posodobitve rafinerije. To je polizdelek za proizvodnjo dizla, ki ga, ko bomo končali posodobitev, ne bomo več potrebovali," je še povedal Pleše.

Dodal je, da je, ko gre za naftne derivate, majhen tudi njihov promet z Madžari, saj znaša manj kot odstotek. Na Madžarsko pa izvozijo tudi del nafte, in sicer približno polovico, a zgolj zaradi logističnih zmogljivosti. "Te nadgrajujemo, tako da bomo že ob koncu leta celotno domačo nafto lahko predelovali v reški rafineriji," je poudaril.

Večinska lastnika Ine sta hrvaška država in madžarska energetska družba Mol. Prva ima v lasti 45-odstotni delež, druga pa 49,1-odstotnega. Premier Andrej Plenković je že leta 2016 napovedal, da bo vlada odkupila delež Mola v Ini, vendar postopek odkupa še vedno traja, potem ko je hrvaška vlada lani začasno zaustavila odkup delnic.

Mol je s svojo mrežo prisoten tudi v Sloveniji, kjer je s 53 bencinskimi servisi, od tega jih je 48 pod blagovno znamko Mol in pet pod blagovno znamko Ina, tretji največji ponudnik. Junija se je dogovoril za nakup še preostalega, 92,25-odstotnega deleža (7,75-odstotni delež že ima v lasti) v družbi OMV Slovenija, ki ima v Sloveniji mrežo 120 bencinskih servisov.

A morajo posel odobriti še pristojni organi za varstvo konkurence. Evropska komisija je pred dnevi do nadaljnjega zamrznila poglobljeno preiskavo Molovega prevzema mreže bencinskih servisov OMV Slovenija. To so v Bruslju storili potem, ko od madžarskega Mola v določenem roku niso prejeli zahtevanih informacij. S preiskavo bodo nadaljevali po prejemu zahtevane dokumentacije.

---