Kdo bo Naš športnik 2022?

Dve leti je covid-19 krojil naša življenja, nič drugače ni bilo niti na športnem področju. Leta 2020 je bilo veliko dogodkov preloženih, lani se je šport uspešno boril z omejitvami, letos pa se je vrnil v normalne tirnice.

Lani, ko so športna tekmovanja ob jasno določenih protokolih bolj ali manj potekala normalno, smo do zgodnje jeseni potiho pričakovali, da bo covid-19 počasi izginil iz našega vsakdana, da bi se lahko znova srečali v živo in obudili skupno prireditev. A vendar smo se v primorskih medijskih hišah morali sprijazniti, da bo na ta stik treba počakati vsaj še leto dni.

Leta 2020, prvič po letu 1978, odkar je prireditev dobila stabilno vlogo in položaj, sprva v ožjem primorskem, nato pa tudi v čezmejnem medijskem in športnem prostoru, športnika Primorske nismo izbirali. Lani smo izbor obnovili, čeprav še vedno brez prireditve. Odločili smo se nadaljevati tradicijo nagrajevanja, pa čeprav v virtualni obliki. Smo pa zato na časopisnih straneh ter v radijskem in televizijskem programu več pozornosti namenili tistim, ki so tekmovali in bili uspešni.

Razvoj nagrajevanja

1983: na Škofijah zadnja ločena prireditev;

1984: v Kulturnem domu v Trstu prva skupna prireditev, nagrajenci so bili ločeni na zamejce in Primorce;

2012: od prireditve v Sežani ni več ločenih nagrad;

V spominu nam je tako ostala zadnja prireditev v toplem predprazničnem decembrskem večeru. Od tedaj so mimo že tri leta, čeprav se zdi, da se je vse to dogajalo včeraj. Bilo je v dvorani sv. Frančiška v Kopru.

Letos so za gostitelja svečane podelitve priznanj na vrsti kolegi iz zamejstva. Najboljše športnike bomo razglasili drevi, ob 19.30, v Kulturnem domu v Gorici. Organizacijo dogodka je prevzel slovenski oddelek deželnega sedeža Rai. Za režijo in potek prireditve bo skrbelo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI). Režiser dogodka je operativni tajnik združenja Evgen Ban, ki bo prireditev vodil skupaj s Katerino Pertot, v neposrednem radijskem prenosu pa jo bosta po tradiciji predvajala Radio Trst A in Radio Koper. Seveda ste vabljeni tudi na ogled dogodka v Gorico. Vstopnine kajpak ne bo.

37

prireditev Naš športnik, z letnico 2022, bo letos v Kulturnem domu v Gorici

Najboljše športnike na Primorskem je izbrala komisija športnih novinarjev Primorskega dnevnika, Deželnega sedeža RAI za FJK-slovenski sporedi, spletne strani slosport.org, RTV Koper-Capodistria in Primorskih novic, tokrat v nekoliko ožji sestavi kot običajno. Komisija je najprej izbrala po šest nominirancev v vsaki kategoriji, v drugem krogu pa je s konsenzom izbrala zmagovalce.

Predstavljamo vam nominirance v moški in žeski konkurenci:

Luka Božič

Po razočaranju v olimpijski sezoni, ko se mu mimo kasnejšega prvaka Benjamina Savška v neizprosnem sistemu kvalifikacij ni uspelo prebiti v slovensko odpravo za Tokio, je Luka Božič hitro našel nove tekmovalne cilje, tudi s pogledom uprtim v Pariz 2024. V pretekli sezoni je kanuist Soških elektrarn potrdil, da še vedno sodi v sam vrh med slalomisti na divjih vodah. Blestel je zlasti na tekmah svetovnega pokala, kjer je v skupnem seštevku osvojil drugo mesto. Prvemu se je na moč približal. V Pragi je zmagal, v Tacnu in Pauju je bil drugi, v Seu d'Urgellu pa tretji.

“Tri zmage v svetovnem pokalu sem zapravil zaradi enega dotika,” je slalomsko nepredvidljivost v enem stavku povzel Božič. S svojim veslanjem je bil 31-letnik na sploh zadovoljen, čeprav je na posamičnih tekmah evropskega in svetovnega prvenstva dosegel manj od želja. Na prvenstvih stare celine, ki se praviloma zvrstijo na začetku sezone, v enojcu tudi sicer še ni ujel pravega zavesljaja.

Čoln mu je precej bolje stekel v nadaljevanju sezone, a v nemškem Augsburgu, kjer je obstal na pragu finala, ni dočakal tekmovalnega zadoščenja med posamezniki. Zato pa je s Savškom in Anžetom Berčičem osvojil moštveno zlato. V letu 2023 pa se začenja lov za olimpijskimi kvotami.

Rajko Hrvat

Izolski veslač Rajko Hrvat je na svetovnem prvenstvu v Račicah na Češkem osvojil bronasto kolajno med lahkimi skifisti in s tem potrdil pozitiven niz rezultatov s tekem svetovnega pokala in domače regate na Bledu. Odpeljal je idealno taktično tekmo. Začel je v svojem ritmu in bil po četrtini proge na zadnjem mestu, nato pa zlezel na četrto. V finišu je za bron prepričljivo ugnal urugvajskega tekmeca Bruna Cetrara Berriola.

Hrvat je novo kolajno na svetovnih prvenstvih, kljub vmesnim dobrim sezonam, čakal kar sedem let. “Vedno je nekaj manjkalo. Enkrat sem se prevrnil, imel sem tudi poškodbe, pa nekaj treme ... Bilo je težko. Zdaj pa se je končno spet izšlo po željah,” je takrat dejal Izolan, ki je praktično še edini slovenski veslač, ki ohranja stik s svetovnim vrhom. Velik del zaslug za nov uspeh gre pripisati tudi sodelovanju s psihologom in novim trenerjem Anžetom Blažičem. Z njim v izolskem Argu sodeluje zadnji dve sezoni.

S treninga na morski gladini se vsako jutro vrača na obalo, ko večina še spi. Kljub 36 letom mu motiva in ambicij ne manjka. Zgled mu je Iztok Čop, najboljši slovenski veslač vseh časov, ki je v tekmovalnem čolnu vztrajal do 40. leta. Njegov naslednji cilj je evropsko prvenstvo prihodnjega maja na Bledu.

Jernej Terpin

Goriški odbojkar Jernej Terpin je bil tudi v letu 2022 eden izmed najpomembnejših igralcev v drugi italijanski ligi (A2). Z ekipo Agnelli Tipiesse Bergamo je osvojil prvo mesto po rednem delu, vendar pa moštvu v končnici prvenstva ni šlo več tako dobro in je v polfinalu izgubilo proti poznejšemu prvaku.

Rane si je lahko 26-letni Števerjanec zacelil z osvojitvijo superpokala A2-lige. Standardni napadalec Bergama je v sezoni prispeval 310 točk.

Septembra letos je Terpin zamenjal klubsko okolje in se preselil v Vibo Valentio, s katero spet cilja na napredovanje v najvišjo superligo. V letošnji sezoni sicer manj igra, vsakič ko vstopi na igrišče, pa pusti svojo sled. Po prvem delu prvenstva se mu že nasmiha naslov zimskega prvaka.

Terpin je svojo športno pot začel pri goriški Olympii, s katero se je v članski konkurenci prebil vse do lige B2. V sezoni 2015/16 se je med profesionalci prvič preizkusil v prvi slovenski ligi v dresu ljubljanskega ACH Volleyja. Dve sezoni je nato igral tudi v Monzi v prvi italijanski ligi, kamor se želi čim prej vrniti.

Rok Turk

Idrijski avtomobilistični dirkač novogoriškega Avto moto društva Gorica, 40-letni Rok Turk, je kralj slovenskega relija. S sovoznico Blanko Kacin je letos šestič zapored postal absolutni državni prvak. S tem je po številu naslovov izenačil državni rekord someščana Darka Peljhana, a je prvi v Sloveniji, ki je prvak postal šestič zapored. Če ne bi na zadnji dirki naletel na oljni madež, bi s hyundaijem i 20 rally 2 najbrž dobil vse relije v sezoni.

Na domačem prizorišču ima najvišje ambicije tudi v novi sezoni, o dirkanju na tujem, kjer je bil pred desetletjem v evropskem prvenstvu že uspešen, pa bo odločil razplet zbiranja denarja za nov letni dirkaški proračun.

Turk premika mejnike v slovenskem reliju. Zmagoviti pohod je začel leta 2017. Pred tremi leti je premaknil prvega, ko je četrtič zapored postal prvak, s čemer je presegel rekorda someščanov Darka Peljhana in Aleksa Humarja. Letos se je s številom naslovov izenačil s Peljhanom, v naslednji sezoni pa bo skušal zrušiti še ta rekord, čeprav ambicije segajo višje: “Moja želja je, da bi se po evropskem preizkusil tudi v svetovnem prvenstvu, a bo zaradi mojih zvestih pokroviteljev verjetno težišče dirkanja doma, kar bo še vedno velik izziv, saj se tudi v Sloveniji konkurenca krepi.”

Toni Vodišek

Koprčan Toni Vodišek je veljal za čudežnega dečka kajtanja, zdaj blesti v članski konkurenci. Takoj je navdušil z naslovoma evropskega in nato še svetovnega prvaka v olimpijski disciplini formula kite. Gre za foil obliko kajtanja, v kateri se tekmuje na regatnem polju kot pri jadranju. Po velikem uspehu je doživel tudi prisrčen sprejem someščanov.

“Ko smo se odpravljali na dopust, smo vedno izbirali različne lokacije po vsem svetu, ki so bile primerne za kajtanje,” pove Toni, ki ga je tovrstno jahanje morskih valov takoj pritegnilo, medtem ko njegovi prvi poskusi v klasičnih jadralskih vodah niso bili uspešni. “Pri petih letih sem začel jadrati v optimistu, a to je šlo zame prepočasi. Kajt gre hitreje, prisotno je več adrenalina, kar mi je bolj pisano na kožo. Po značaju sem tak, da rabim akcijo.”

Toni Vodišek je kmalu začel nizati uspehe. Med najpomembnejšimi so naslovi mladinskega svetovnega prvaka v letih 2016, 2017 in 2018. Leta 2018 je bil tudi drugi na olimpijskih igrah za mlade, leto kasneje pa evropski podprvak, dobil pa je tudi tudi tri tekme za svetovni pokal. Po poškodbi rame se je na mednarodno sceno vrnil močnejši kot prej.

Z letošnjimi bleščečimi rezultati je Toni napovedal, da se resno spogleduje z olimpijskim nastopom na igrah leta 2024 v Parizu.in

Nejc Žnidarčič

Nejc Žnidarčič še vedno misli resno, čeprav bo 1. aprila dopolnil 39 let. Spust oziroma sprint na divjih vodah sicer ni olimpijska disciplina, a verjetno bi sleherni športnik vztrajal, če mu mlajši ne morejo do živega. Kajakaš Soških elektrarn pa še ne namerava sestopiti s prestola. V Franciji se je na začetku junija razveselil že šestega naslova svetovnega prvaka v sprintu.

Letošnja zlata medalja je imela tudi simboličen pomen. Priveslal si jo je v Treignacu, ki je leta 1959 gostil sploh prvo svetovno prvenstvo (SP) v spustu. Po tekmovalni plati pa je bilo še slajše, saj so ga izzvali nabrušeni gostitelji, ki so hoteli izkoristiti domačo progo in seveda tako počastiti tudi bogato francosko kajakaško tradicijo na divjih vodah. Očitno pa so delali račune brez krčmarja. V igri stotink je Žnidarčič odbil francoski juriš in se še utrdil na vrhu večne lestvice najbolj trofejnih kajakašev v sprintu na divjih vodah. “V sprintu je res težko biti stalno na vrhu, saj v boju za zlato lahko odloča že ena majhna napaka. Izkušnje prinesejo stanovitnost, pri čemer je glava pomembnejša od telesne pripravljenosti,” je povedal Žnidarčič.

Od leta 2008 se s SP vselej vrača z medaljo. Izjema je bilo leto 2020, ko je v tekmovalni koledar korenito posegel novi k0ronavirus.

Ana Bucik

Alpska smučarka SK Gorica, 29-letna Novogoričanka Ana Bucik, ima za sabo najboljšo sezono v karieri. Z odlično telesno pripravljenostjo, tehniko in s premišljenim pristopom je postala simbol stabilnosti v naši reprezentanci pri doseganju dobrih izidov v slalomu in veleslalomu. Na olimpijskih igrah je bila enajsta v obeh disciplinah.

V skupnem seštevku minule sezone svetovnega pokala v slalomu je bila s šestim mestom najboljša Slovenka. V letošnji sezoni je Ana z marljivim nabiranjem točk v slalomu (skupno sedma) in veleslalomu (22.) vodilna v slovenski reprezentanci v tehničnih disciplinah, v generalni razvrstitvi svetovnega pokala (zaseda 21. mesto), pa je pred njo le Ilka Štuhec.

Novogoričanka je v zrelo obdobje svojega tekmovalnega smučanja prišla brez resnih poškodb. Postopno in premišljeno je dodajala kamenčke v mozaik svoje kariere, katere vrhunec bo morda na februarskem svetovnem prvenstvu, kjer bo njen prvi cilj izboljšati 9. mesto s prejšnjega SP v slalomu. Prav vrhunski izid na velikem tekmovanju ji še manjka. In kako ga doseči?

“Morala bom premisliti, kako smučati še z višjim ritmom in hkrati brez napak,” je o receptu zanj razmišljala Novogoričanka, ki je letos v slalomih svetovnega pokala segla do četrtega mesta.

Andreja Slokar

Članica SK Dol Ajdovščina, 25-letna domačinka Andreja Slokar, je letos potrdila, da njen lanski meteorski vzpon iz anonimnosti med najboljše v tehničnih disciplinah svetovnega pokala v alpskem smučanju ni bil preblisk. Strokovno delo z zasebno ekipo, pogum pri vožnjah na skrajnih mejah možnega in podpora družine so jo pripeljali do petega mesta na olimpijskih igrah v slalomu in do dveh zmag v svetovnem pokalu. Med petnajsterico se je začela uvrščati tudi v veleslalomih svetovnega pokala.

Andreja je edina slovenska tekmovalna smučarka, rojena v letu 1997, ki še vztraja, čeprav je po odlični kadetski karieri na vrhunski članski rezultat čakala kar sedem let.

Sredi oktobra - tik pred začetkom nove sezone - jo je ustavil padec na treningu v Val Senalesu, po katerem je morala zaradi strgane leve križne kolenske vezi narediti križ čez letošnjo sezono. A verjamemo, da se bo s svojo vztrajnostjo uspešno vrnila, saj je v enem naših pogovorov povedala: “Svetovnega pokala sem se šele pošteno lotila. Ne vem, kako dolgo bo trajalo. Lahko ti gre res dobro, pa se potem v življenju odprejo kakšne druge priložnosti. In obratno, če gre bolj slabo, se je treba prilagoditi novim okoliščinam. V vsakem primeru sem osredotočena na smučanje.”

Jana Germani

Leto 2022 bo tržaška jadralka Jana Germani ohranila v zelo lepem spominu. Pred mesecem dni ji sicer ni uspelo ubraniti državnega naslova v olimpijskem razredu 49er FX, letošnja sezona pa je imela druge vrhunce.

In to na najvišji mednarodni ravni, kjer je s sotekmovalko Giorgio Bertuzzi vendarle postala del elitne skupine najboljših jadralk. Sezono sta začeli odločno, s tretjim mestom na regati za svetovni pokal v Palmi de Mallorci, vrhunec pa dočakali julija, ko sta na članskem evropskem prvenstvu v danskem Aarhusu osvojili bronasto kolajno, kar je za italijansko dvojico daleč najboljši rezultat na skupni poti. Na svetovnem prvenstvu v Kanadi sta se uvrstili na 12. mesto. Naslednji veliki cilj 21-letne članice barkovljanskega TPK Sirena je nastop na olimpijskih igrah v Parizu leta 2024.

Gotovo ji lahko za uresničitev olimpijskih sanj pomaga tudi dejstvo, da je junija letos vstopila v športno ekipo vojne mornarice (Marina Militare), kar ji omogoča veliko boljše razmere za trening in tudi prepotrebno finančno podporo, ki v manj odmevnih športih še zdaleč ni samoumevna.

Andreja Klepač

Za teniško igralko Andrejo Klepač je še ena uspešna sezona na najvišji ravni v igri dvojic, v kateri je prekaljena Koprčanka pokazala tudi prilagodljivost. V letu 2022 so ji namreč na turnirjih družbo delale različne soigralke. Rezultatsko uspešen je bil zlasti prvi del leta. Januarja se je denimo s Hrvatico Dario Jurak prebila v finale WTA turnirja v avstralskem Adelaidu, aprila pa se je razveselila turnirske zmage v ameriškem Charlestonu. S Poljakinjo Magdo Linette je 36-letna Klepačeva enajstič slavila na turneji WTA v igri dvojic.

V Wimbledonu se je s Čilenko Alexo Guarachi, s katero je tudi sklenila sezono, prebila v četrtfinale, kar je bil njen najboljši dosežek na turnirjih velike četverice v letu 2022. Tudi na domačem turnirju v Portorožu se je ustavila v četrtfinalu. Njena partnerka v igri dvojic je bila Nemka Laura Siegemund. Tekmovalno sezono med ženskimi dvojicami je Klepačeva sklenila na 36. mestu računalniške lestvice, najvišjo uvrstitev pa je dosegla aprila, ko je bila enajsta.

“Za zdaj imam željo in cilj, da v tenisu še nekaj naredim. Še vedno mi manjka korak, da na grand slamih preskočim četrtfinale. Ta cilj želim izpolniti. Počutim se sposobna za odmeven rezultat,” se je v teniško prihodnost ozrla Klepačeva.

Anja Osterman

Anja Osterman se po ponesrečenem nastopu na lanskih olimpijskih igrah v navezi s Špelo Ponomarenko Janić ni prepustila malodušju. Vrnila se je na samostojno pot in se ob podpori Kajakaške zveze Slovenije (KZS) povezala s slovaško ekipo. Pri tem je 29-letna Koprčanka našla nove motive in jih hitro podkrepila tudi z rezultati.

Že uvodna tekma svetovnega pokala v sprintu na mirnih vodah v Račicah je potrdila dobro delo med zimskimi pripravami. Še večjo težo kot zmaga na 200 metrov je imelo nemara drugo mesto na 500 metrov. V olimpijski disciplini je predse spustila le najbolj trofejno kajakašico na mirnih vodah zadnjega desetletja, Novozelandko Liso Carrington. Tudi na drugi postaji svetovnega pokala v Poznanju je na 200 metrov ugnala vso konkurenco in tako napovedala kandidaturo za odličje tudi na obeh tekmovalnih vrhuncih sezone, avgustovskih evropskem in svetovnem prvenstvu (SP). V Kanadi je osvojila srebro na krajši razdalji.

Le dva tedna kasneje je na prvenstvu stare celine v Nemčiji osvojila še dve odličji, srebro na 200 in bron na 500 metrov. KZS jo je razglasila za kajakašico leta. “V novi sezoni bo glavni cilj osvojitev olimpijske kvote za Pariz 2024. To bi mi pomenilo več kot vsi letošnji rezultati,” je povedala Ostermanova,

Samantha Premerl

Nabrežinska veslačica Samantha Premerl je v letošnji sezoni osvojila dejansko vse, kar se je osvojiti dalo. S sotekmovalko v čolnu Mario Eleno Zerboni sta se med lahkimi skifisti v dvojcu brez krmarja okitili z naslovom italijanskih prvakinj v starostni skupini do 23 let (U-23) in v članski konkurenci, osvojili sta zlato kolajno na mladinskem evropskem prvenstvu U-23 ter postali svetovni prvakinji tako v starostni skupini U23 kot v absolutni konkurenci.

Članici tržaškega veslaškega kluba Saturnia sta obenem na mladinskem svetovnem prvenstvu U-23, ki je potekalo na jezeru Schiranna pri Vareseju, izboljšali 25 let star svetovni rekord na dvokilometrski razdalji. Premerlova se je po končani maturi vpisala na fakulteto za šport v Vareseju v severozahodni Lombardiji, kjer tudi vsak dan trenira in se pripravlja na prva spomladanska tekmovanja. V kratkem se želi preizkusiti v kateri od olimpijskih disciplin, saj bi rada tekmovala z najboljšimi veslačicami na svetu.

Premerlova se je pred veslanjem ukvarjala z gimnastiko pri društvu Carso Muggia 2000, s kotalkanjem pri Poletu, s smučanjem pri SK Devin ter z ritmiko pri Boru.

Preberite še, kdo so nominiranci med klubi: Naš športnik 2022 - nominiranci med klubi

---