Mestni, primestni, medkrajevni, avtobusni, železniški … javni promet je bil dolga leta podhranjen, različni sistemi delujejo povsem ločeno drug od drugega, potovanje od točke A do točke B, sploh če smo pod časovnim pritiskom, pa postane izziv celo za najbolj vešče načrtovanja. Ko temu dodamo še razpršeno poseljenost Slovenije ter v številnih koncih tudi zaradi tega slabe in počasne povezave, nas prazni avtobusi in vlaki ne morejo več presenetiti.
Dodaten udarec je javnemu prometu zadala epidemija, ki ga je za nekaj časa povsem ustavila. "Avto je skupaj s kolesom zmagovalec pandemije, največja poraženca pa sta javni promet in letalstvo," je marca lani ocenjeval Meike Jipp, direktor Inštituta za raziskovanje prometa pri Nemškem centru za letalstvo in vesoljske polete. Govoril je o Nemčiji, a bi prav lahko tudi o Sloveniji. Le da pri nas avto ni le zmagovalec pandemije, ampak kar osamosvojitve. Po letu 1991, ko smo skoraj polovico poti opravili z javnim prevozom, smo namreč zabeležili množično selitev z vlakov in avtobusov v avtomobile. Danes je v Sloveniji kar 550 avtomobilov na tisoč prebivalcev, z javnim prevozom pa opravimo zgolj 4,5 odstotka potovanj.
Aprila lani objavljena raziskava Eurostata je pokazala, da v Sloveniji kar 86,4 odstotka vseh poti opravimo z avtomobilom; v EU jih več le Portugalci in Litovci. 80 odstotkov gospodinjstev ne uporablja javnega prometa oziroma ga uporabljajo redko, pa ugotavljajo avtorji Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije (REUS 2021). "Uporaba mestnega in primestnega avtobusa ali vlaka namesto osebnega avtomobila, ki je v slovenskih gospodinjstvih prevladujoče prevozno sredstvo, je pomembna zaradi zmanjšanja vplivov na okolje in vse bolj očitnih podnebnih sprememb. Razpršena poseljenost in dejstvo, da v mnogih primestnih naseljih ni ustreznega javnega prevoza, ter drugi osebni razlogi pa rabi javnega potniškega prevoza niso naklonjeni," so povzeli izsledke. Ključni dejavniki pri izbiri prevoza so čas, cena, udobje in navade, le peščica je navedla tudi vpliv na okolje.
Težave poznamo, rešitve tudi, a ostajajo na papirju
Razlogov za takšno stanje je veliko. Nezadostna povezanost, premalo intermodalnih prestopnih točk, neusklajeni vozni redi, predolg čas potovanja, zastarela vozila ... so na ministrstvu za infrastrukturo nekatere od njih našteli v predlogu zakona o javnem prometu. "Vse navedeno onemogoča uveljavitev javnega potniškega prometa kot atraktivne, stroškovno učinkovite in primerljive alternative oblike prevoza," zaključujejo. Kje so težave, torej vemo. Kako sistem izboljšati, pa očitno ne. Nenazadnje na omenjenem ministrstvu že od leta 2007 izvajajo projekt Integriranega javnega potniškega prometa, ki naj bi javni prevoz pocenil in približal ljudem, a v 15 letih pravih rezultatov še ni. Zatakne se namreč pri ključnem vprašanju: kako spraviti ljudi iz avtomobilov na vlake in avtobuse.
V zadnjih letih je spodbuda prišla obliki brezplačnih in subvencioniranih vozovnic za nekatere kategorije prebivalstva, vlagalo se je železniško infrastrukturo, na voljo je prijaznejši nakup vozovnic, pa vendar so vlaki in avtobusi še vedno večkrat prazni kot polni. To posredno plačujemo vsi, ko država proračunska sredstva namenja za potnike, ki jih ni, da bi sicer potrebne, a nerentabilne linije ohranila pri življenju.
Ukrepi za spodbujanje uporabe javnega potniškega prometa, ki že veljajo:
– Brezplačne vozovnice za medkrajevni potniški promet za upokojence, upokojence, starejše od 65 let, invalide in vojne veterane.
– Brezplačne vozovnice za mestni promet za omenjene kategorije potnikov na območju Ljubljane in Maribor, od junija pa tudi Celja, Jesenic, Kranja, Kopra, Krškega in Novega mesta.
– Subvencionirane vozovnice za študente in dijake za vožnjo povsod po Sloveniji, ne le do šole in domov.
– Neomejeno potovanje za družine in skupine, v katerih je vsaj en otrok, mlajši od 14 let, ob sobotah, nedeljah in praznikih z vozovnico za 15 evrov (do pet potnikov) oziroma za 30 evrov (do deset potnikov). Vozovnica velja štiri zaporedne dni.
– 75-odstotni popust za posameznike ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Javni potniški promet bo moral biti v roku petih let zlasti v mestih brezplačen, če želimo nekaj narediti za okolje in podnebje, je danes ocenil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. S takšno potezo bi potniški promet postal tudi bolj privlačen za ljudi, avtobusi in vlaki pa bolj polni. V času jutranje in popoldanske prometne konice so sicer zapolnjeni, problem pa so vmesne ure, ko je veliko mestnih avtobusom praznih, je opozoril.
Pri tem pa vozni redi med seboj še vedno niso usklajeni, neuresničen načrt so tudi enotne vozovnice, javni promet izgublja časovno tekmo z osebnim. Načrti, kot so gradnja tretjega pasu avtoceste mimo Ljubljane in dodatnih parkirišč v središču prestolnice, prav tako ne spodbujajo ljudi, naj se odpovejo avtomobilom, prej obratno. Ob čemer naj omenimo, da Ljubljano vsak dan pripelje 120 tisoč avtomobilov, slovenska gospodinjstva pa so, poudarjajo v društvu Focus, z več kot 16 odstotki v samem vrhu EU po deležu proračuna, ki ga namenijo za mobilnost.
Korak v pravo smer bi lahko bila ustanovitev upravljavca javnega potniškega prometa v obliki družbe z omejeno odgovornostjo v 100-odstotni lasti države. Zakon, ki to omogoča, je v začetku meseca potrdil državni zbor, njegova izvedba pa ostaja na prihodnji vladi.
Vprašanje strankam:
Več strank se zavzema za subvencioniran javni prevoz oz. rešitve na tem področju prišteva med dosežke. Kako pa boste povečali število potnikov na vlakih in avtobusih, ki zdaj pogosto vozijo prazni? Podatki pravijo, da se je število ljudi, ki se vozijo z vlaki, v zadnjih letih pri nas zmanjšalo za dobrih 13 odstotkov, medtem ko je številka v večini drugih evropskih držav zrasla.
Odgovori:
Gibanje Svoboda – subvencioniranje javnega prevoza je korak v pravo smer
Prepričani so, da je subvencioniranje javnega prevoza korak v pravo smer. Po njihovem mnenju je naloga prevoznika, da ugotovi, kakšen vozni red in frekvenca prevozov sta najprimernejša in kdaj je treba kapacitete ojačati. "V Gibanju Svoboda bomo podpirali razvoj železnic s posebnim poudarkom na razvoju uporabnih železniških povezav med primestnimi naselji in povečanju zmogljivosti železniške infrastrukture, kot so železniške postaje, pri čemer se dopolnjujejo različne oblike prevoza, ki rešujejo predvsem težave gostega osebnega prometa v urbanih središčih, in sicer predvsem v Ljubljani, ter si prizadevali za boljšo povezljivost Ljubljane z mesti in regijami, od koder prihaja največ dnevnih migrantov. Izboljšati želimo tudi medmestni avtobusni javni potniški promet in ga usklajevati z mestnim potniškim prometom, ki vključuje tako vozne rede kot tudi postajno infrastrukturo. V urbaniziranih središčih pa je treba uvajati tudi druge realne alternative avtomobilu z izboljšanjem infrastrukture. Spodbujali bomo uvajanje ukrepov pametne mobilnosti s poudarkom na urbanih področjih," so povzeli svoje načrte za javni potniški promet.
Levica – najdaljši seznam ukrepov
V Levici poudarjajo, da podnebne spremembe terjajo hiter in pravičen prehod na nizkoogljični promet. "Modernizirano železniško omrežje v povezavi z ostalimi oblikami javnega potniškega prometa bo hrbtenica mobilnosti v prostoru, osebni avtomobilski promet bo postopoma stvar preteklosti," napovedujejo. "Javni potniški promet mora postati cenovno in časovno ugodnejši od uporabe osebnega avtomobila. Za doseganje tega nameravamo spodbujati prehod na javni potniški promet s povečanjem dostopnosti, taktnimi voznimi redi, povečanjem frekvence, modernizacijo javnih prevoznih sredstev, vzpostavitvijo transportne mreže, možnostjo kombinacije vseh oblik javnega prevoza s kolesarjenjem, znižanjem cen vozovnic ter uvedbo mesečnih in letnih vozovnic, ki veljajo za vse vrste prevoza na relaciji, uvesti javni brezplačni železniški potniški promet, vključno z brezplačnim prevozom koles, uvesti brezplačne vozovnice IJPP za socialno ogrožene, ki veljajo za celotno državo, vzpostaviti javna podjetja za zagotavljanje cenovno dostopnega in učinkovitega mestnega, medkrajevnega in regionalnega potniškega prometa in za odvzem koncesij multinacionalkam, omogočiti večjo povezljivost in optimizacijo t. i. modal splitov, za prebivalke in prebivalce, ki so bolj oddaljeni od mrež javnega potniškega prometa, in za gibalno ovirane uvesti možnost prevozov na klic, uvesti javno neprofitno službo za souporabo avtomobilov v javni lasti in postopno omejevati uporabo osebnih avtomobilov, ukiniti vse oblike subvencij za osebne avtomobile in ta sredstva preusmeriti v subvencije za elektrifikacijo javnega potniškega prometa, s pomočjo dogovorov s sosednjimi državami zagotoviti boljše povezave s taktnimi urniki vožnje vlakov," so našteli dolg seznam ukrepov, s katerimi naj bi javni potniški sistem postal prva izbira.
"Prioritetno sta potrebni odprava tehničnih težav na jedrnem koridorju in nabava večnapetostnih lokomotiv, kar bo prispevalo k skrajšanju potovalnih časov," pa so zaključili z nalogo, ki je po njihovem mnenju najpomembnejša.
Lista Marjana Šarca – taktni vozni redi za privlačnejši javni promet
"Najprej bosta nujni posodobitev samih linij in njihova prilagoditev potrebam ljudi, zatem bo treba posodobiti infrastrukturo," so napovedali prve korake, ki bi jih bilo po njihovem mnenju treba narediti. "Napovedujemo tudi vzpostavitev sistema taktnega voznega reda za potniške vlake v ljubljanskem, mariborskem in celjskem železniškem vozlišču. Na najbolj frekventnih linijah je treba zagotoviti dovolj vlakov in vozni red po sistemu, ki bo primerljiv z avstrijsko-nemškim sistemom, hkrati pa povečati prožnost različnih vrst vozovnic ter izboljšati nabor in kakovost storitev na vlakih."
Kot nujno vidijo tudi gradnjo železniških projektov nacionalnega pomena: drugi tir na odseku proge Koper–Divača, Ljubljana–Jesenice (povezava z letališčem Brnik) in Maribor–Šentilj. Pomembni sta tudi ureditev ljubljanskega železniškega vozlišča ter železniške in avtobusne postaje v Ljubljani ter izgradnja obvozne tovorne proge s Primorske proti Gorenjski in obvozne proge proti Zidanemu Mostu (Maribor–Avstrija / Hodoš–Madžarska / Dobova–Hrvaška), so našteli.
Napovedujejo tudi pripravo nacionalnega programa modernizacije in nadgradnje omrežja državnih cest, ki bo hkrati tudi del protikriznih ukrepov.
Nova Slovenija – digitalizirane enotne vozovnice
Stranka, ki ima v sedanji vladi infrastrukturni resor, vidi prvi korak v sprejetju Zakona o upravljanju javnega potniškega prometa (državni zbor ga je potrdil ta mesec), ki bo pospešil uvedbo hitrih linij ter poskrbel za integracijo medkrajevnih in mestnih linij ter drugih prevozov. Predvideno je tudi povečanje uporabe vozil s pogoni na alternativne oblike goriva, obenem pa zakon prinaša podlago za vzpostavitev upravljavca javnega potniškega prometa v obliki družbe z omejeno odgovornostjo v 100-odstotni lasti države, kar v NSi pozdravljajo. "V Novi Sloveniji se zavedamo, da potrebujemo enotnega upravljavca vseh oblik javnega potniškega prometa, ki bo skrbel za moderno, kvalitetno in uporabniku prijazno potovalno izkušnjo," so poudarili.
Slovenija kot turistična država mora obiskovalcem zagotoviti kvalitetne informacije o dosegljivosti destinacij z javnim prometom, so dodali. "Zavzemamo se tudi za uvedbo digitalizirane enotne vozovnice za javni potniški promet, ki bo vsebovala dostop do informacij o voznih redih, načrtovanju poti in nakupu vozovnic. V Novi Sloveniji nadalje podpiramo uvedbo koncepta mobilnosti kot storitve (MaaS), ki obsega načrtovanje in izvedbo prvega in zadnjega kilometra poti s kombinacijo vseh možnosti (izposoja kolesa ali skiroja, pešačenje, najem taksija, P+R)," so zaokrožili svoj skupek predlogov za spodbujanje uporabe javnega potniškega prometa.
Povežimo Slovenijo – delovna mesta, kjer so ljudje
"Javni promet je učinkovit, ko uporabnikom ni treba načrtovati svojega življenja in opravkov okrog voznih redov. To pa je možno doseči samo z visoko frekventnostjo in zanesljivostjo javnega prometa," so prepričani. Zato se zavzemajo za celovit regionalni razvoj in stremijo k ustvarjanju delovnih mest tam, kjer so ljudje, skupaj z razvojem infrastrukture, ki to podpira. "Investicije v hitre lokalne in regionalne železniške ter avtobusne infrastrukture za povezovanje krajev med seboj," pojasnjujejo. "Ob tem se je treba zavedati, da gre za investicijsko zahtevne projekte, ki bodo zahtevali različne pristope ter sodelovanje med lokalno in državno ravnijo, pa tudi med zasebnim in javnim kapitalom," še dodajajo.
Slovenska demokratska stranka – rešitev v družbi za upravljanje javnega potniškega prometa
V stranki so naklonjeni ustanovitvi družbe za upravljanje javnega potniškega prometa. Pomemben korak vidijo v Zakonu o upravljanju javnega potniškega prometa, ki "si prizadeva za vzpostavitev primernega pravnega okvira za zagotovitev učinkovitega upravljanja javnega potniškega prometa v Republiki Sloveniji in s tem za povečanje števila potnikov, ki uporabljajo javni prevoz". "Z usklajevanjem avtobusnih linij in vlakovnih poti se bo izboljšala ponudba javnega potniškega prometa. S tem se bo prispevalo k zmanjšanju negativnih učinkov prometa na okolje, saj se bo povečalo število uporabnikov javnega potniškega prometa, zmanjšala se bo potreba po uporabi osebnih avtomobilov, kar prispeva k boljšemu javnemu zdravju," so predstavili svojo vizijo.
Kot so še zapisali, zakon uvaja rešitve, s katerimi se zagotavlja privlačnejša ponudba javnega potniškega prometa, v sistem so z vpeljavo posvetovalnega mehanizma vključene tudi občine in drugi deležniki, zato bodo potrebe potrošnikov po prevozih ustrezneje upoštevane, zlasti na geografsko slabše dostopnih območjih. "Poleg tega lahko predlagana ureditev pomeni poslovno priložnost tudi za slovenska podjetja, ki opravljajo druge oblike kolektivnega prevoza potnikov ali storitve, ki dopolnjujejo javni potniški promet, da bodo lahko sklenila pogodbo z upravljavcem javnega potniškega prometa in se vključila v sistem integriranega javnega potniškega prometa."
Socialni demokrati – prijazne alternative vožnji z avtomobili
"Med drugim si bomo prizadevali za izgradnjo hitre železnice Ljubljana– Maribor–Koper, moderne mestne in primestne železnice (primer Ljubljane: Ljubljana–Kranj, Ljubljana–Logatec, Ljubljana–Litija, Ljubljana –Grosuplje) ter za več zelene mobilnost v mestih (brezplačna izposoja koles in električnih koles, postopna opustitev prodaje vozil na dizelske in bencinske motorje)," so našteli konkretne predloge. Ob trem opozarjajo, da je prav promet v Sloveniji največji onesnaževalec z izpusti toplogrednih plinov, zato je pomemben dejavnik zmanjšanja emisij prenova našega prometa. "Država mora spodbuditi uporabo javnega potniškega prometa, kolesarjenje in elektrifikacijo prometa. To lahko dosežemo le, če bomo razvili potnikom prijazne alternative vožnji z avtomobilom s sodobno in hitro železnico, novimi primestnimi povezavami in postopnim zapiranjem mestnih središč za promet," so prepričani.
Hrbtenica trajnostne mobilnosti mora postati sodoben sistem javnega potniškega sistema, ki bo cenovno ugoden, hiter, pogost in učinkovit, poudarjajo: "Socialni demokrati se bomo zavzeli za cenovno ugoden javni prevoz, z nadaljnjimi organizacijskimi spremembami, njegovo digitalizacijo ter uporabo sodobnih in čistih vozil tako v mestnih okoljih kot tudi v povezovanju primestja z mesti in med mesti."
Stranka Alenke Bratušek – brezplačno tudi za dijake in študente
V stranki so kot svoj izstopajoči dosežek izpostavili uzakonitev brezplačnih javnih prevozov z medkrajevnimi avtobusi in vlaki za upokojence, starejše od 65 let, invalide in vojne veterane. "Prav tako smo v zakonodajni postopek večkrat vložili zakon, s katerim bi bili za omenjene kategorije brezplačni tudi prevozi v mestnem potniškem prometu, česar koalicija na žalost ni podprla. Obljubljamo pa, da bomo to uredili v naslednjem mandatu. Prav tako bomo zagotovili brezplačen javni prevoz za dijake in študente po vsej Sloveniji. Če želimo javni prevoz narediti še boljši, moramo zagotoviti boljša prevozna sredstva (vlake nam je v veliki meri že uspelo posodobiti), uskladiti vozne rede in povišati frekvenco voženj na najbolj obremenjenih progah," so strnili svoje načrte. Ob tem naj dodamo, da lahko upokojenci v nekaterih občinah, med drugim tudi v Ljubljani in Mariboru, mestni promet že zdaj uporabljajo brezplačno.
