Še večje anomalije se kažejo, ko gledamo višino vplačil v pokojninsko blagajno. Pri minimalni bruto plači se v 40-letnem obdobju v pokojninsko blagajno nateče 109.935,12 evra prispevkov, in sicer 69.979,92 evra prispevkov od zavarovancev in 39.955,20 evra prispevkov od delodajalcev. Pri povprečni bruto plači se v 40-letnem obdobju v pokojninsko blagajno vplača 216.950,40 evra ali skoraj še enkrat več kot prispevkov od minimalne plače. Od tega v pokojninsko blagajno vplačajo zavarovanci 138.100,80 evra in delodajalci 78.849,60 evra. Če tisti, ki dosežejo povprečno plačo kot osnovo za odmero pokojnine, prejmejo dobrih 100 evrov več pokojnine od tistih, ki v pokojninsko blagajno vplačajo polovico manj prispevkov, potem je z našim sistemom nekaj hudo narobe. In to šlamastiko so nam zakuhale politične stranke v času od osamosvojitve dalje.
Politične stranke, ki tvorijo zakonodajno oblast v parlamentu, očitno nimajo pojma, o čem razpravljajo in o čem glasujejo, ko je na dnevnem redu pokojninska problematika. Že samo zgornji podatki dovolj povedo mladim, ki so danes vplačniki v pokojninski sistem: vplačevanje v pokojninsko blagajno se ne izplača, saj pri manj vplačilih dobiš več in ne obratno. To pa na dolgi rok pomeni razgradnjo oziroma odmrtje pokojninskega sistema in še tako friziranje pokojninskega sistema pri nas ne bo prineslo dostojnih pokojnin, ki jih že desetletja obljubljajo vse politične stranke, ampak jih bo celo odpravilo.
Smo edina država v Evropski uniji, kjer so prispevki v pokojninsko blagajno delodajalca nižji od prispevkov zavarovancev, za kar se lahko najprej zahvalimo nekdanjemu predsedniku vlade Janezu Drnovšku, ki je polovico prispevkov delodajalcev spremenil v davek od plač, tega pa je nekaj let kasneje ukinila vlada Janeza Janše. Sama po sebi se ponuja rešitev, da bi morali vrniti prispevke delodajalcev na raven pred letom 1996. S tem bi po eni strani dosegli boljšo vzdržnost pokojninske blagajne, po drugi strani pa bi lahko, vsaj za bodoče generacije upokojencev, dosegli boljše pogoje upokojevanja in posledično tudi dostojnejše pokojnine. Če za to, seveda, obstaja družbeni interes. Strankarski interes je sodelovanje s kapitalom in jih očitno socialni položaj upokojencev na zanima preveč, ravno tako kot tudi socialni položaj najslabše plačanih delavcev.
Že večkrat sem zapisal, da obstoječega pokojninskega sistema ne gre rušiti z gasilskimi akcijami, kot je bil s sprejetjem zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Zpiz-2C, ko se je odmerni odstotek tistim z najnižjimi pokojninami določil na 76,5 odstotka. Če pokojninski sistem temelji na višini vplačil v pokojninsko blagajno in trajanju teh vplačil, potem bi morali biti odmerni odstotki za vse upokojence enaki, ne glede na izračunano višino pokojnine, tako pa je na primer pri moških takrat veljal skoraj za 20 odstotnih točk nižji odmerni odstotek pri odmeri pokojnine kot pa za tiste z najnižjimi pokojninami. Pri korekcijah takih pokojnin se ne bi smeli posluževati spreminjanja odmernih odstotkov, ampak bi morali uporabljati socialne transferje, ki bi jih morala po nekakem avtomatizmu uveljavljati država brez ponižujočih in birokratsko zapletenih postopkov za revne upokojence.
Ker se bližajo volitve, upam, da politične stranke v predvolilnem boju ne bodo spet s figo v žepu obljubljale upokojencem gradov v oblakih. Dovolj je, da bodo njihove obljube realne in pravične. S popravljanjem krivic najrevnejšim upokojencem so povzročili številne krivice vsem ostalim, ki so vplačevali prispevke v pokojninsko blagajno. Za to so do neke mere odgovorni tudi novinarji, ker v svojih prispevkih bombastično predstavijo upokojence z ekstremno nizkimi pokojninami, nikoli pa ne povedo, zakaj so bile te pokojnine odmerjene tako nizko. V največ primerih gre, po mojem mnenju, za take upokojence, ki so ob upokojitvi imeli daleč manj od potrebnih 40 let pokojninske dobe. Tu izvzemam vdovske pokojnine, ki so resnično katastrofalne in jih ne moremo enačiti s tistimi, ki so posledica vplačevanja najnižjih možnih prispevkov v pokojninsko blagajno (obrtniki, kmetje…).
Dragi upokojenci, želim vam srečno predvolilno leto 2022.
Kajtimir Kunc, Zagorje ob Savi