V nadaljevanju preberite:

Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju je dodobra pogrelo Slovenijo. Če sem iskren, ni bilo težko predvideti fiaska z obiskom slovenskih navijačev (ali z visokimi cenami), o čemer sem že pisal v eni od prejšnjih kolumn pred začetkom planiške veselice, vendar sem vseeno presenečen nad »bojkotom« tujih navdušencev, ki so Zgornjesavsko dolino obšli v velikem zavoju. Od največjega športnega spektakla v zgodovini samostojne Slovenije, kar bi lahko bil, če bi ..., ne bo nič, bo pa ostal grenak spomin in predvsem opomin. V upanju, da se bodo začele spreminjati miselnost in zakonitosti, ki jih pozna le slovenski športni ustroj. Sicer neverjetno uspešen, tudi zaradi edinstvene slovenske duše, ki tekmuje v vsem in z vsemi. Pa četudi v pljuvanju češnjevih koščic.

Tako hudemu spodrsljaju sicer nesporno predanih organizatorjev oziroma napačni presoji profila in globine žepov slovenskega navijača bi se bilo mogoče izogniti, a ob upoštevanju številnosti in plačilnih zmožnosti športnih navdušencev in dejanskem poznavanju športne kulture glavnih ustvarjalcev. Nordijsko svetovno prvenstvo je tekmovanje bogatih ali kar najbogatejših držav.