V sobranju, severnomakedonskem parlamentu, je v soboto – po treh dneh žolčnih razprav in ob množičnih protestih na ulicah Skopja – 68 od 120 poslancev sprejelo francoski predlog, ki naj bi pomenil kompromis med bolgarskimi zahtevami in severnomakedonskimi stališči glede pogojev za začetek pristopnih pogajanj za članstvo v EU te nekdanje najjužnejše jugoslovanske republike. Nekaj ur zatem pa je francoski predlog, ki naj bi ukinil bolgarski veto na začetek pristopnih pogajanj, sprejela tudi severnomakedonska vlada.
Že jutri naj bi se začela medvladna konferenca, na kateri naj bi se Severna Makedonija z EU dogovorila o začetku pristopnih pogajanj. A da bi se ta pogajanja res lahko začela, bi morala Severna Makedonija, kot predvideva francoski predlog, v svojo ustavo vpisati bolgarsko manjšino, kar pa se za zdaj ne zdi mogoče, ker se s tem ne strinjata dve tretjini poslancev, kolikor je potrebno za ustavne spremembe.
Opozicija ne bo podprla sprememb ustave
»Zaradi koordiniranega in vztrajnega dela imamo danes pogajalski okvir, ki ščiti makedonski jezik in makedonsko identiteto, zgodovinska vprašanja pa niso del tega okvirja, in zdaj smo samo korak od medvladne konference, ki pomeni začetek pogajanj o članstvu Severne Makedonije v EU,« je bil optimističen premier Dimitar Kovačevski po tem, ko je vlada sprejela francoski predlog. V sobranju so ga podprli poslanci njegovih socialdemokratov in albanskih strank, proti pa ni bil nihče, ker so poslanci VMRO-DPMNE, ki so med tridnevno razpravo uporabljali tudi vuvuzele, pred glasovanjem zapustili sobranje. V tej glavni opozicijski stranki v francoskem predlogu namreč vidijo odprta vrata za bolgarizacijo Makedoncev. Vsekakor je vladni tabor zdaj privolil v nekatere spremembe v severnomakedonskih zgodovinskih učbenikih.
Voditelj VMRO-DPMNE Hristijan Mickoski je zdaj ponovil, da njegova stranka ne bo podprla spremembe ustave, s katero bi v njej svoje mesto dobila bolgarska manjšina. Sobranje potemtakem za to ne bo imelo potrebne dvotretjinske večine. Omenjena ustavna sprememba pa je pogoj, brez katerega naj se – tako predvideva francoski predlog – pogajanja o članstvu v EU ne bi mogla začeti. »Ljudje, ne obupujte, nič še ni dokončnega,« je v soboto dejal Mickoski. »Ustava se ne bo spremenila in zato pogajalski okvir ne bo sprejet. Prihodnja vlada, ki jo bo vodila VMRO-DPMNE, pa bo imela zelo težko nalogo: popraviti bo morala to, kar so ti kriminalci zdaj storili Makedoniji in za kar bodo morali odgovarjati.«
Sofija in Skopje sklenila protokol
Danes sta v Sofiji zunanja ministra Severne Makedonije in Bolgarije, Bujar Osmani, ki je sicer član vladne albanske stranke DUI, in Teodora Genčovska, podpisala bilateralni protokol, ki med drugim predvideva skupno obeleževanje zgodovinskih osebnosti in dogodkov ter spremembe v zgodovinskih in geografskih učbenikih. Teodora Genčovska je na skupni novinarski konferenci dejala, da Bolgarija ne priznava makedonščine kot uradnega jezika. »Preostalih 26 članic ima lahko svoja stališča (…), a pomembno je, da je bolgarsko stališče vključeno v pogajalski okvir,« je dodala. V vladnem taboru Severne Makedonije pa so prepričani, da bo makedonščina kmalu postala eden od uradnih jezikov EU.
Zahodni vodilni politiki so navdušeno pozdravili odločitev sobranja, tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken, predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je dejala, da je Severna Makedonija izkoristila zgodovinsko priložnost, in predsednik evropskega sveta Charles Michel, ki je vzkliknil: »Naša prihodnost bo skupna! Pričakujemo vas z odprtimi rokami.«