Kuhar poudarja, da trg žit deluje, cena pšenice na pariški borzi pada in je pri 340 evrih na tono. Foto: BoBo
Kuhar poudarja, da trg žit deluje, cena pšenice na pariški borzi pada in je pri 340 evrih na tono. Foto: BoBo

Država bo slovenskim kmetom namenila 22,4 milijona evrov subvencij, od tega 5,2 milijona za sektor mleka, 2,2 milijona kot finančno nadomestilo zaradi naraščajočih cen energentov in 15 milijonov za nakup repromateriala, zlasti gnojil. Ta poseg ima lahko pozitivne učinke na ohranjanje proizvodnega potenciala, da kmetje zaradi visokih vhodnih stroškov ne bi zmanjševali proizvodnje, pravi Aleš Kuhar, ki obenem jasno pove, da se subvencije ne bodo prevedle v nižje prodajne cene.

"Kupci od tega subvencijskega paketa, ki ni majhen, ne bomo imeli nič na kratek rok, na srednji ali dolgi rok pa morda ne bomo videli zniževanja kmetijske proizvodnje. In to samo, če bo to subvencijo dobilo tržno kmetijstvo, zadružno kmetijstvo oziroma tisto, ki je del tržnih relacij. Teh kmetij pa je manj kot tretjina v Sloveniji. Drugi so tako rekoč samooskrbovalne kmetije. Vlada naj transparentno sporoči, kaj je cilj posega: ali blažitev draginje na kmetijah ali ohranjanje proizvodnega potenciala na kmetijskih gospodarstvih ali je cilj zniževanje cen hrane. S tem ukrepom ne dosežemo prvega in tretjega."

Predstavniki kmetov so z najavo subvencij zadovoljni ali pa pravijo, da bi morale biti te še nekoliko višje glede na povečanje stroškov gnojil, energentov in embalaže. Kuhar pa pravi, da vertikalne cenovne transmisije kažejo na najbolje delujoče trge doslej, na katerih kmetom uspe stroške prevaliti naprej. Absorbiranje, torej zadrževanje stroškov se dogaja na ravni živilske industrije in trgovine, ne na ravni kmetij.

"Trg deluje zelo hitro"

Desetletja govorimo o asimetričnem presežnem prenosu stroškov na kupce in o tem, kako si trgovci vedno vzamejo preveč. "V tem trenutku pa prvič vidimo – zdaj že četrti mesec zapored – da se v ceni, ki jo plačujemo kupci in v ceni, ki jo plačuje trgovina, dogaja zadrževanje cenovnega sunka. Trgovina je dejansko za četrtino znižala povečane stroške živilske industrije v obliki proizvodnih cen. To govorimo o slovenski verigi, ker uvozne cene niso tako absorbirane … Na ravni primara, kmetijske ekonomike oziroma ekonomskih subjektov vidimo popoln prenos višjih stroškov goriv, gnojil itn. v prodajne cene kmečkih surovin: mleka, živine – in to v zelo kratkem obdobju. Običajno so bili ti intervali prenosa zelo dolgotrajni. Cene so kmetijske stroške odražale šele po od štirih do šestih mesecih. Zdaj pa trg deluje zelo hitro, ker je dejansko panika in živilska podjetja morajo zviševati odkupne cene, če želijo dobiti blago. In trg deluje fantastično!"

Kuhar dodaja, da ni treba grobo posegati v tako delujoče tržne mehanizme. Sam bi pričakoval druge ukrepe: socialno pomoč in ukrepe tržnega sledenja (namesto najavljene primerjave cen košarice izbranih živil, ki je sicer ukrep civilne družbe).

Foto: MMC RTV SLO/Shutterstock
Foto: MMC RTV SLO/Shutterstock

Kako pa ocenjuje usmeritev vlade, da bi zavod za blagovne rezerve (ki najema kapacitete mlinov ipd.) odkupil doma pridelano pšenico? Predstavniki kmetov pričakujejo odkupno ceno po približno 400 evrov na tono. Kuhar poudarja, da trg žit deluje, cena pšenice na pariški borzi pada in je pri 340 evrih na tono. Strošek pridelave pšenice pri nas, kot ga računa Kmetijski inštitut, je dobrih 270 evrov na tono. Torej bi morebitni odkup (iz državnega proračuna) po 400 evrov pomenil distorzijo na trgu in ustvarjanje dodatne inflacije. Predvsem manjkajo natančni načrti državnega odkupa pšenice. Razmere zaradi cen hrane so zaostrene, bo pa potrebno še nekaj razmisleka o ciljih, ki si jih vlada zastavlja z "dokaj smelimi predlogi", meni sogovornik.

Mariča Lah: V primeru nadaljnje draginje bi bolj zalegla znižanje DDV-ja in pomoč šibkejšim

Vlada je najavila tudi projekt spremljanja maloprodajnih cen petnajstih izdelkov, da bi potrošnikom omogočila primerjavo med domačimi trgovci in tujino. V trgovinski zbornici opozarjajo, da bi bolj kot predlagani nadzor nad 15 izdelki učinkovalo znižanje DDV-ja.

Draginjski ukrepi na prehranskem področju ne pomenijo, da bomo za hrano, ki se je v zadnjem letu v povprečju podražila za 13 odstotkov, plačevali manj. Vlada se usmerja v ukrepe, s katerimi bi potrošnikom omogočala lažjo oziroma bolj racionalno izbiro izdelkov, 22 milijonov evrov subvencij pa namenja kmetijstvu za omilitev zlasti tistih stroškov, ki so povezani z energenti. Načrt je tudi, da zavod za blagovne rezerve odkupi pšenico, pridelano na Slovenskem.

Sorodna novica Golob: Kmete bomo stroškovno razbremenili in hkrati odkupili vso slovensko pšenico

Predsednica trgovinske zbornice Mariča Lah pravi, da sta zbornica in kmetijsko ministrstvo definirala blagovne skupine, v okviru katerih bodo posamezni izdelki. Treba bo še najti subjekt, ki bo monitoring izvajal. Mariča Lah meni, da bi v primeru nadaljnje draginje bolj zaleglo znižanje DDV-ja in pomoč šibkejšim. "Mi na tak način inflacije rešili ne bomo, lahko pa bi, če bi bili ukrepi pravilno ciljno usmerjeni, na tak način pomagali socialno šibkejšim, da bi določene skupine ljudi subvencionirali."

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Roman Žveglič pravi, da je vlada odločitev o ukrepih na področju kmetijstva sprejela sama. "Obžalujemo to, da je vlada priprave na to uredbo skrivala, kakor kača skriva noge."

Med 22 milijoni za kmetijstvo je 15 milijonov evrov subvencij za nakup repromateriala, zlasti za močno podražena gnojila. V zbornici to pozdravljajo, ker bo kmetom pomagala znižati stroške, je dejal Žveglič.