“Ko ne veš, kaj bi posnel, posnemi vazo,« naj bi svojim varovancem govoril veliki režiser Frančišek Čap. Vsaj tako nam je na akademiji pravil profesor Igor Košir, ki je rad pripovedoval zgodbe iz zgodnje zgodovine ljubljanske televizije. Posnetek lepe vaze z lepim pisanim šopkom seveda ni ničesar prispeval k sami zgodbi, je pa lahko služil kot prehod med prizoroma ali celo med posnetkoma istega prizora, ki v montaži nista šla skupaj.
Danes, ko poslušam naše politike, večkrat zaslišim profesorja Koširja in v glavi mi odzvanjajo različne parafraze tistega Čapovega stavka: »Ko ne veš, kaj bi ...« T...
