"Enotnost zagovarjamo na način, ki ji dejansko škoduje. Nekritično sledimo svojim voditeljem, namesto da bi njihovo pot skušali popraviti. Pristajamo na to, da bomo disciplinirani, namesto da bi razmišljali s svojo glavo," je dejal. Na avtoritarni Kubi bi njegovo izjavo zlahka označili za herezo, poroča The Guardian.
Mednarodna mnenja o Kubi so bila vedno deljena. Negativno plat države je morda najbolje označil ameriški senator Marco Rubio, ki je dejal, da gre za "edino državo na svetu, kjer Kubanci ne morejo uspeti". Privrženci države so na drugi strani seveda manj kritični. Helen Yaffe, avtorica in akademičarka z univerze Glasgow, je pred kratkim prispela na otok in se pridružila shodu, ki ga je sklicala vlada. Nato je za Novara Media izjavila: "Nihče ne sme podcenjevati trdoživosti kubanske revolucije."
Na Kubi režim že dolgo zahteva takšno podporo, klevetnike pa označuje za "črve". A na tisoče Kubancev, ki so 11. julija zakorakali na ulice, kaže na razpoke v sistemu. Med protesti 11. julija so oblasti močno omejile dostop do interneta, blokiran je bil dostop do Facebooka in WhatsAppa, motene so bile telefonske povezave.
Nemiri in protivladni protesti v tej komunistični trdnjavi so sprava izbruhnili v mestu San Antonio de los Baños, nato pa so se razširili po vsej državi. Na ulice so se odpravili tisoči, nezadovoljni s slabim življenjskim standardom – gospodarstvo je na robu propada, v državi primanjkuje hrane in zdravil, cene živil se dvigajo v nebo, olje na ogenj pa sta prilila še slabo vladno spopadanje z epidemijo covida-19 ter naraščanje števila okužb in smrtnih žrtev.
Silvio Rodríguez je najbolj znani kubanski kantavtor, 74-letni mednarodni superzvezdnik, splošno znan po tem, da živi svoje socialistične vrednote. V nepandemičnih časih mesečno prireja brezplačne koncerte v revnejših krajih Havane. Prejšnji teden pa je spoznal disidenta, dramatika Yuniorja Garcia, ki je bil aretiran med protesti. Razpravljala sta o nemirih in odločnem odzivu vlade.
Kmalu zatem je Rodríguez pozval k izpustitvi vseh, ki na protestih niso bili nasilni. "Predsodkov mora biti manj," je dejal in dodal, da bi moralo biti več želje po reševanju gore čakajočih gospodarskih in političnih vprašanj. Zaradi takšnih kritik se je vlada začela braniti. Med drugim je zatrdila, da je bil otok podvržen valu dezinformacij iz ZDA.
Kaj je Kubance spravilo na ulice? De Cossio: No, kapitalizem gotovo ne
Carlos Fernández de Cossío je glavni kubanski uradnik v ZDA in drugi najbolj pomemben človek na zunanjem ministrstvu, takoj za ministrom. Vztrajal je, da trditve, da so protestniki v zaporih in zasliševalnih centrih "izginili", preprosto ne držijo. "Nekateri ljudje so bili pridržani, tisti, ki so kršili zakon, pa tudi priprti," je dejal, a o številu aretacij ni želel spregovoriti. Neodvisni mediji trdijo, da je bilo pridržanih 650 ljudi.
Na vprašanje, kaj je po njegovem mnenju Kubance spravilo na ulice, je De Cossío odgovoril: "No, kapitalizem gotovo ne." Demonstranti so vzklikali "svoboda" ter "domovina in življenje", kar je naslov provladne pesmi. Pomanjkanje, s katerim se srečujejo, je posledica izpada prihodkov zaradi pandemije. Kubansko gospodarstvo je namreč v veliki meri odvisno od turizma.
De Cossío je za to obtožil 60-letni ameriški trgovinski embargo, ki ga je Donald Trump zaostril, Joe Biden pa ohranil. Povedal je, da je bilo v času Trumpovega predsedovanja z Washingtonom dejansko več pogovorov, kot jih je zdaj, ko je na oblasti Biden. "Trenutno ni nobenega dialoga," je dejal.
"Neuspeh pritiska na vlado z levice pomeni, da bo pobudo prevzela desnica"
Aybar se je v svojem eseju za La Tizza presenetljivo približal analizi Financial Timesa, ki je Kubo označil za zadnjo "osamljeno postojanko marksističnega centralnega načrtovanja". "V letu 2020 je bila polovica vseh državnih naložb namenjena gradnji hotelov in to v času, ko se je mednarodni turizem drastično zmanjšal, naložb v kmetijstvo pa je močno primanjkovalo," je zapisal. Dejal je, da je moral biti 11. julij prelomen. "Neuspeh pritiska na vlado z levice pomeni, da bo pobudo prevzela desnica", kar pomeni "več trga, več zasebne lastnine ter manj izobraževanja in javnega zdravja."
Šele čas bo pokazal, če bo notranja reforma zadovoljila prebivalstvo. Še en vse večji kritik od znotraj, nekdanji kubanski veleposlanik pri EU, Carlos Alzugaray, verjame, da ga bo morala. Nedavno je objavil članek, v katerem je zapisal, da je "bistveno", da vlada "krivde ne preloži samo na zunanje dejavnike". Po televiziji je spremljal otvoritveno slovesnost olimpijskih iger v Tokiu in poudaril, da so se režimi, kot so Kitajska, Vietnam in Kuba, kljub prizadevanjem kritikov iz ZDA izkazali za trpežne in "jih je težko zrušiti".
Po njegovem mnenju bi morala Kuba v smeri "tržnega gospodarstva s socialistično naravnanostjo" slediti Kitajski in Vietnamu. Še preden bi lahko bolj natančno pojasnil svojo trditev (in preden se je na to kritiko odzvala vlada), pa je pokazal svoj ponos nad suverenostjo Kube. Ta je bila na otoku vedno veliko večja in bolj združujoča sila kot komunizem. Kuba je v Tokio poslala 69 športnikov, med slavnostno parado je Alzugaray postal tako čustven, da ni mogel več govoriti.
KOMENTARJI (251)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.