Ukrajina

Zelenski obiskal mesto, ki je 'videlo' masaker: Gre za vojne zločine in genocid

Kijev, 04. 04. 2022 08.20 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 12 min
Avtor
Urša Zupan, STA, M.P.
Komentarji
273

Potem ko so v mestih okoli Kijeva, od koder so se umaknile ruske sile, odkrili številna trupla civilistov, pretresljive fotografije in video posnetki iz Buče pa so obkrožili svet, je ukrajinski predsednik Zelenski dejal, da "se je na Ukrajino zgrnilo koncentrirano zlo". Ruske sile je označil za "morilce, mesarje, posiljevalce in roparje, ki sami sebe imenujejo vojska". Novi satelitski posnetki razkrivajo množično grobišče in jarke v Buči, mesto, ki je 'videlo' masaker pa je obiskal tudi Zelenski. Iz Evrope se medtem vrstijo obsodbe, več voditeljev držav je poboje civilistov označilo za genocid, pozivajo tudi k novim sankcijam proti Rusiji. Ta odgovornost za poboje zanika in trdi, da so ruski "strokovnjaki na obrambnem ministrstvu ugotovili znake različnih ponaredkov".

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obiskal Bučo, da bi si ogledal opustošenje, ki so ga za seboj pustile ruske sile. "To so vojni zločini in svet jih bo prepoznal kot genocid," je dejal ob tem. Oblečen v neprebojni jopič je novinarjem pojasnil, da je bilo po njihovih informacijah ubitih in mučenih več tisoč ljudi. Prav tako vedo za posilstva žensk in poboje otrok, je sporočil.

Ob tem je še dejal, da prebivalci mesta kljub trpljenju še naprej kažejo svojo humanost; skrbijo namreč za zapuščene živali. "Ukrajinci so s tem pokazali svojo karakteristiko - pokaži živali enako mero sočutja, kot bi jo človeku. Rusi so pokazali ravno obratno. Do ljudi so se obnašali slabše kot do živali," je dejal po poročanju BBC-ja.

 Zelenski je del nočnega videonagovora ljudstvu povedal v ruščini. Dejal je, da si želi, da bi matere ruskih vojakov videle trupla ubitih ljudi v Buči, Irpinu in Hostomelu. "Rad bi, da vsi voditelji Ruske federacije vidijo, kako se izvršujejo njihovi ukazi," je dodal. Pripomnil je, da si ruske sile po tem, kar so naredile, zaslužijo smrt.

Povedal je tudi, da so oblikovali posebno telo, ki bo preiskovalo zločine na območjih okoli Kijeva, od koder so se umaknile ruske sile. Po navedbah ukrajinske generalne tožile Irine Venediktove so doslej našli trupla 410 civilistov ter tudi množične grobove.

V pogovoru za CBS News je Zelenski rusko invazijo na njegovo državo opisal kot "iztrebljanje celotnega naroda". Kot je dejal, prebivalci Ukrajine ne želijo, da bi si jih Rusija podredila, zato so bili uničeni. Na neposredno vprašanje, ali gre pri ruskih dejanjih za genocid, je prikimal: "To je genocid. Iztrebljenje celotnega naroda in ljudi. Mi smo državljani Ukrajine, a tu živi več kot 100 narodnosti. Gre za uničenje in iztrebljanje vseh teh narodnosti." 

Zelenski se je v naprej posnetem posnetku pojavil tudi na podelitvi glasbenih nagrad grammy, kjer je dejal, da so njihovi glasbeniki namesto smokingov oblekli uniforme, svetovno javnost pa je pozval, naj ne bo tiho.

Satelitski posnetki množičnega grobišča 

Spomnimo, dostop do Buče je bil skoraj mesec dni povsem onemogočen, ukrajinske enote so tja prodrle šele v zadnjih dneh, pretresljivi posnetki pa so obkrožili svet. Po prvih navedbah župana naj bi tam v množičnem grobišču pokopali skoraj 300 ljudi, saj so bile ulice prekrite s trupli. Tudi tuji mediji so poročali o pretresljivih prizorih in truplih, ki ležijo kar na ulicah. "Vse je bombardirano in požgano. Mlade družine so pobite, moški pogrešani, ženske posiljene," je sporočil svetovalec ukrajinskega zunanjega ministra Anton Geraščenko.

Množična grobišča so vidna tudi iz zraka. Na novih satelitskih posnetkih, ki jih je 31. marca posnel Maxar Technologies, je na enem od njih viden tudi 14-metrski jarek. Na slikah, posnetih že 10. marca, je mogoče videti tudi znake izkopavanj, je potrdilo ameriško podjetje. 

Rusija poboje civilistov v Buči zanika

Rusija je danes ponovno zavrnila obtožbe, da so ruske sile odgovorne za pobijanje civilistov v kraju Buča v bližini Kijeva. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da so ruski "strokovnjaki na obrambnem ministrstvu ugotovili znake različnih ponaredkov". "Kategorično zavračamo vse obtožbe," je dejal. "Zahtevamo, da številni mednarodni voditelji ne hitijo z obtožbami in vsaj prisluhnejo našim argumentom."

Moskva meni, da so razmere v ukrajinski Buči provokacija, ki ogroža mednarodni mir in varnost, zato bo od Združenega kraljestva, ki trenutno predseduje Varnostnemu svetu Združenih narodov, zahtevala sklic sestanka o tej zadevi, pa je danes po poročanju ruske tiskovne agencije Tass dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

Rusko obrambno ministrstvo je obtožbe o pobojih civilistov v Buči zanikalo že v nedeljo. Kot je zatrdilo, v času, ko je bila Buča pod rusko zasedbo, niti en lokalni prebivalec ni bil žrtev kakršnihkoli nasilnih dejanj. Dodali so še, da je ruska vojska tamkajšnjim prebivalcem dostavila 452 ton pomoči.

Volodimir Zelenski je Rusijo obtožil genocida.
Volodimir Zelenski je Rusijo obtožil genocida. FOTO: AP

EU napoveduje nove sankcije proti Rusiji 

Iz Evrope se vrstijo obsodbe pobojev civilistov v Buči. Več voditeljev držav jih je označilo za genocid, pozivajo tudi k novim sankcijam proti Rusiji. Poljski premier Mateusz Morawiecki je pozval k mednarodni preiskavi "genocida" ter predlagal ustanovitev mednarodne komisije, ki naj opravi preiskavo.

Tudi španski premier Pedro Sanchez meni, da je v Buči videti znake morebitnega genocida. "Storili bomo vse, da tisti, ki so zagrešili te vojne zločine, ne bodo ostali nekaznovani, zato bodo stopili pred sodišča, ki bodo obravnavala te domnevne primere (zločinov proti) človečnosti, vojnih zločinov in, zakaj ne rečemo, tudi genocida," je dejal danes v Madridu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je dejal, da obstajajo "zelo jasni znaki vojnih zločinov". "V Buči je bila ruska vojska," je dejal za televizijsko postajo France Inter po odkritju množičnih grobišč in več sto mrtvih severozahodno od Kijeva. "Prizori so neznosni. Mednarodno pravosodje mora delovati. Tisti, ki stojijo za temi zločini, se morajo odzvati," je še dejal. Pozval je k nadaljnjim korakom v smeri zaostritve sankcij proti Rusiji na ravni EU, ki bi po njegovih besedah lahko bile usmerjene proti ruski naftni in premogovniški industriji. Dodal je, da bo Francija v prihodnjih dneh te ukrepe uskladila s svojimi partnericami v EU, zlasti z Nemčijo.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel medtem zagovarja svojo odločitev iz leta 2008, da Ukrajini prepreči takojšen vstop v zvezo Nato. Zavrnila je kritike ukrajinskega predsednika, ki je njeno odločitev označil za "napačen izračun".

EU bo Ukrajini pomagala pri preiskavi vojnih zločinov

Grozodejstva ruskih oboroženih sil v mestu Buča in drugih ukrajinskih mestih je ostro obsodila tudi Evropska unija. Storilci vojnih zločinov in drugih hudih kršitev ter odgovorni vladni in vojaški voditelji bodo za svoja dejanja odgovarjali, so sporočili iz urada visokega zunanjega predstavnika EU. Napovedali so nove sankcije proti Rusiji, enako je sporočilo tudi Združeno Kraljestvo.

EU je z Ukrajino ustanovila posebno preiskovalno skupino za zbiranje dokazov o vojnih zločinih in zločinih proti človeštvu. Unija je pripravljena okrepiti prizadevanja z napotitvijo preiskovalnih skupin na teren v podporo ukrajinskemu tožilstvu, tudi ob pomoči Eurojusta in Europola, je sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Ursula von der Leyen
Ursula von der Leyen FOTO: AP

"Strašne podobe ne morejo in ne bodo ostale brez odgovora," je zatrdila predsednica komisije in dodala še, da "storilci teh grozljivih zločinov ne smejo ostati nekaznovani". Po njenem prepričanju je potreben globalen odziv. Tako že potekajo pogovori med uradom za pravosodno sodelovanje članic EU (Eurojust) in Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC), da bi združili moči in da bi sodišče postalo del skupne preiskovalne skupine. Tak usklajen pristop ukrajinskih oblasti, EU, držav članic in evropskih agencij ter ICC bo omogočil zbiranje, analizo in obdelavo dokazov na učinkovit način, so zapisali v sporočilu Evropske komisije.

Von der Leynova je komisarju za pravosodje Didierju Reyndersu naročila, naj vzpostavi stik z ukrajinskim generalnim tožilcem. Evropska komisija bo zagotovila vso potrebno tehnično in finančno podporo vsem preiskavam pod okriljem EU, so še navedli v Bruslju.

Ukrajinsko in mednarodno javnost so v zadnjih dneh pretresla poročila in prizori o domnevnih ruskih pobojih civilistov v mestu Buča severovzhodno od ukrajinske prestolnice Kijev. Več tujih voditeljev jih je označilo za genocid, vrstijo pa se tudi pozivi k dodatnim sankcijam proti Rusiji. Pripravo le-teh naj bi nadaljevala tudi EU.

ZDA za izključitev Rusije iz Sveta ZN za človekove pravice, Biden pozval k sojenju Putinu

Ameriški predsednik Joe Biden je medtem po odkritju množice trupel civilistov v Buči pozval k sojenju ruskemu predsedniku zaradi vojnih zločinov. "Videli ste kaj se je zgodilo v Buči. Putin je vojni zločinec," je dejal, vendar pa dejanja Rusov ni opredelil za genocid, kot je to storil ukrajinski predsednik.

"Ukrajini moramo še naprej zagotavljati orožje, ki ga potrebuje za nadaljevanje boja. Zbrati moramo vse podrobnosti, da imamo lahko sodni proces zaradi vojnih zločinov," je dejal Biden ter spomnil na kritike, ko je prejšnji mesec Putina označil za vojnega zločinca zaradi bombardiranja bolnišnic v Ukrajini. Poudaril je, da njegova ocena še naprej velja. "Ta možakar je surov in to kar se dogaja v Buči je nezaslišano in to lahko vsak vidi," je dejal.

ZDA bodo sicer skušale doseči izključitev Rusije iz Sveta ZN za človekove pravice, je sporočila ameriška veleposlanica pri Združenih narodih Linda Thomas-Greenfield. Veleposlanica je pri tem spomnila, da je 140 članic ZN že obsodilo rusko agresijo proti Ukrajini in s tem povezano humanitarno krizo. V svojem sporočilu tem 140 državam je izpostavila: "Podobe iz Buče in opustošenje po vsej Ukrajini zahtevajo, da zdaj svoje besede povežemo z dejanji."

"Ne moremo dovoliti, da država članica, ki spodkopava vsa načela, ki so za nas pomembna, še naprej sodeluje v Svetu ZN za človekove pravice," je zapisala. Rusija po njenem prepričanju v Svetu ZN ne bi smela imeti položaja moči, prav tako ne smemo dovoliti Rusiji, da uporabi svoj sedež v tem organu kot orodje propagande, ki bi nakazovalo, da gojijo "legitimno zaskrbljenost glede človekovih pravic".

ZDA skupaj z več kot 40 državami zbirajo dokaze o vojnih zločinih in drugih kršitvah, potem ko je ustrezno resolucijo s tem pozivom in ustanovitvijo preiskovalne komisije sprejel Svet za človekove pravice ZN. Preiskava poteka tudi pri Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC), čeprav ZDA, Rusija in Ukrajina niso njegove članice.

Na jugu Ukrajine ubitih osem ljudi, 34 ranjenih

Iz obleganih ukrajinskih mest je sicer v nedeljo na varno prispelo 2694 ljudi. Skoraj 1500 rešenih oseb je iz regije Lugansk na vzhodu Ukrajine, je po poročanju časnika Ukrajinska pravda povedala podpredsednica vlade Irina Vereščuk.

Iz pristaniških mest Mariupol in Berdjansk je v nedeljo z lastnimi avtomobili v Zaporožje pobegnilo približno 500 ljudi. Iz Mariupola je v spremstvu Rdečega križa v Manhuš odpeljalo sedem avtobusov.

Uničen Mariupol
Uničen Mariupol FOTO: Profimedia

Vereščukova je rusko stran obtožila, da krši dogovorjeno prekinitev ognja. Medtem pa je Rusija v nedeljo obtožila Ukrajino, da ne sodeluje pri evakuaciji civilistov iz Mariupola. Kot je znano, se Moskva in Kijev že več tednov medsebojno obtožujeta sabotiranja evakuacije prebivalcev Mariupola.

Iz Mariupola medtem poročajo o novih napadih, v katerih je bil med drugimi ubit priznani litovski režiser Mantas Kvedaravicius, avtor znanega dokumentarca Mariupolis iz leta 2016. Zunanje ministrstvo v Vilni je novico pospremilo z izjavo, da je "šokirano" ter da je režiser v Mariupolu dokumentiral ruska vojna grozodejstva.

Po besedah njegovega župana Vadima Bojčenka je mesto skoraj povsem uničeno. "Žalostna novica je, da je 90 odstotkov infrastrukture v mestu uničene in 40 odstotkov je ni mogoče obnoviti," je dejal na novinarski konferenci. V Mariupolu, ki ga še naprej obstreljujejo ruske sile, je ostalo ujetih še približno 130.000 ljudi. V mestu na obali Azovskega morja je pred rusko invazijo živelo približno pol milijona ljudi.

Poleg tega z juga Ukrajine odmevajo predvsem napadi na naftno rafinerijo in skladišča goriva na obrobju milijonske Odese ob Črnem morju. Ruske sile so v nedeljo raketirale tudi pristaniško mesto Mikolajev. "Ruske oborožene sile so napadle mesti Očakiv in Mikolajiv. V obstreljevanju so bili poškodovani hiše, vozila in civilna infrastruktura," je v današnji izjavi zapisal ukrajinski generalni tožilec. Ubitih je bilo sedem prebivalcev Očakiva, še 20 pa jih je bilo ranjenih. V mestu Mikolajiv je umrla ena oseba, 14 ljudi je bilo ranjenih, med njimi otrok. Število smrtnih žrtev v Mikolajivu je v nedeljo potrdil tudi lokalni guverner Vitalij Kim.

Cilj ruskih sil je z zavzetjem omenjenih treh mest odrezati Ukrajino od Črnega morja in vzpostaviti kopenski koridor s polotokom Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Guverner ukrajinskega Žitomirja Vitalij Bunečenko je medtem sporočil, da mesto ni več pod okupacijo ruskih sil, poroča Sky News. "Odšli so in za seboj pustili vozila ter nekaj orožja," je dejal.

Rusija začela mobilizacijo rezervistov? 

Ukrajinska vojska medtem trdi, da je Rusija, ki bitko izgublja, začela prikrito mobilizacijo rezervistov. "V izboru kandidatov imajo prednost tisti, ki že imajo izkušnje z bojevanjem," piše v njihovem najnovejšem poročilu. Moskva naj bi po njihovih podatkih upala, da bo uspela mobilizirati približno 60.000 dodatnih vojakov. 

Rusija ukrajinskega poročila, katerega verodostojnosti ni mogoče neodvisno preveriti, še ni komentirala. Je pa ruski predsednik Putin na začetku prejšnjega meseca zatrjeval, da v Ukrajino ne bo poslal nabornikov ali rezervistov, ki bi se bojevali.

ZN: Med civilisti 3455 žrtev 

Urad Združenih narodov za človekove pravice je danes sporočil, da je vojna v Ukrajini doslej terjala že 3455 žrtev med civilisti. Ta številka vključuje več kot 1400 smrtnih žrtev in več kot 2000 ranjenih. ZN ob tem opozarjajo, da so realne številne verjetno še precej višje. Najhuje je v regijah Doneck in Lugansk na vzhodu države.

Po podatkih ZN je medtem Ukrajino od začetka vojne zapustilo že več kot 4,2 milijona ljudi. Ti so se večinoma zatekli v sosednje države, nekateri pa so od tam pot nadaljevali tudi naprej.

Japonski zunanji minister Jošimasa Hajaši je sporočil, da bo z vladnim letalom iz Poljske, kjer se minister nahaja trenutno, na Japonsko prepeljal 20 beguncev. Kot je sporočil, so med dvajseterico tisti, ki so izrazili željo za odhod na Japonsko, vendar pa potovanja sami ne bi mogli opraviti. Dodal je še, da bodo po prihodu na to otoško državo deležni tudi nadaljnje državne pomoči.

Mirovna pogajanja se bodo nadaljevala kljub poboju v Buči

Kljub drugačnim informacijam s terena je glavni ukrajinski pogajalec David Arahamija v soboto ocenil, da so zadnji, petkovi pogovori z rusko delegacijo prinesli občuten napredek, zaradi katerega bi se lahko po njegovem prepričanju zdaj že osebno sestala Zelenski in Putin. Med drugim je razkril, da je Rusija pristala na zahteve Ukrajine glede vseh vprašanj z izjemo polotoka Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014.

A ruska stran je ukrajinski optimizem zavrnila. Njen glavni pogajalec Vladimir Medinski je namreč ponovil, da je treba pred srečanjem Zelenski - Putin opraviti še veliko dela. "Ne delim optimizma Arahamije," je povedal. Je pa potrdil, da se bodo pogajanja po videopovezavi v ponedeljek, torej danes, nadaljevala, kljub poboju v Buči. "Ukrajina potrebuje mir. Smo v 21. stoletju, v Evropi. Še naprej se bomo trudili tako diplomatsko kot vojaško," je dejal Zelenski.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3