1. Izjemna tedna za SpaceX
Ameriško podjetje SpaceX je v preteklih 14 dneh opravilo kar štiri izstrelitve raket Falcon 9 in pomemben preizkus bodočega izstrelitvenega sistema Starship.
Prva izstrelitev: V ponedeljek, 6. februarja, je Falcon 9 poletel s Cape Canaverala (Florida, ZDA). Tovor: Španski komunikacijski satelit Amazonas Nexus in satelit za ameriško vojsko. Prva stopnja je pristala na robotski ladji. V vesolju je bila šestkrat, in sicer na misijah SES 22 (poglavje 5), HAKUTO-R in štirih Starlinkih.
Video: Posnetek misije Hispasat
Z istega izstrelišča se je Falcon 9 dvignil tudi prejšnjo nedeljo, le da je v nizkozemeljsko tirnico dostavil 55 satelitov Starlink. Prva stopnja je rutinsko pristala. V vesolju je bila dvanajstkrat, in sicer na misijah: GPS III SV 04 (poglavje 2), GPS III SV 05, Inspiration4 (poglavje 1), Ax-1 (poglavje 2), Nilesat 301 (poglavje 5) in
Video: Posnetek misije Starlink SL-5 4
V petek zvečer pa je Sokol poletel z vojaške baze Vandenberg v Kaliforniji. Tovor: 51 Starlinkov. Prva stopnja je pristala, v vesolju je bila devetkrat: Sentinel-6 (poglavje 4), DART (poglavje 1) in sedem misij Starlink.
Video: Posnetek dogodka
Četrti Falcon je poletel v soboto zjutraj po našem času, spet s Cape Canaverala. Dostavil je satelit Inmarsat I-6 F2. Prva stopnja je, brez presenečenj, varno pristala na robotski ladji. V vesolju je bila trikrat.
Video: Posnetek misije Inmarsat
Še en pomemben korak za Starship
SpaceX je v četrtek, 9. februarja, na Boca Chici izvedel statični preizkus Super Heavyja, prve stopnje izstrelitvenega sistema Starship.
Super Heavy je na izstrelitvenem stojalu za nekaj sekund prižgal motorje. Za koliko sekund točno, iz posnetka ni popolnoma razvidno, ker je dogajanje zakril oblak prahu. Ocena je nekje med šestimi in 15 sekundami. SpaceX je sporočil le, da so dosegli načrtovano trajanje.
Jasno pa je, da ni prižgal vseh 33 metanskih motorjev raptor, temveč 31. Enega so izključili že prej, eden pa se je samodejno. Musk je tvitnil, da bi tudi z 31 motorji prišli v orbito.
Ni sicer jasno, ali so bili vsi cilji preizkusa doseženi.
Vabilo bralcem
Izstrelitveni sistem Starship je sestavljen iz prve stopnje Super Heavy in druge stopnje Starship. Januarja letos je uspešno prestal t. i. mokro vajo, torej polnjenje z gorivom in odštevanje do izstrelitve – brez dejanskega prižiga (poglavje 1).
Starship bo po trditvah podjetja zmožen ponesti do 150 ton v nizkozemeljsko tirnico oziroma še veliko več v primeru enkratne uporabe, nato pa z dotakanjem goriva več kot 100 ton globoko v Osončje, in to za nekaj redov velikosti nižjo ceno kot primerljive rakete. V tem primeru bo Starship sprožil revolucijo pri raziskovanju vesolja in druge izstrelitvene sisteme nemudoma naredil zastarele.
Opozoriti je treba, da so napovedi podjetja izjemno ambiciozne, skorajda neverjetne in da je pot do primerno visoke stopnje zanesljivosti in s tem varnosti Starshipa še zelo dolga. A obenem drži, da v Starship očitno verjame ameriška Nasa, saj ga je izbrala kot lunarni pristajalnik programa Artemis.
Predsednica SpaceX-a Gwynne Shotwell je nedavno napovedala, da bi lahko prvo orbitalno izstrelitev opravili že marca. Za to bo sicer potrebno dovoljenje ameriške agencije FAA. V prihodnjih mesecih bomo tako morebiti priča izstrelitvi najsilnejše rakete v zgodovini, ki bo prekašala tudi sovjetski N1.
Video: SpaceX-ov posnetek
Video 2: Posnetek NasaSpaceFlight
2., Redka izstrelitev: Proton-M
Ruska vesoljska korporacija Roskozmos je v nedeljo izstrelila raketo Proton-M (Hruničov). Vrhnja stopnja je v geostacionarno tirnico dostavila meteorološki satelit Elektro-L No. 4, piše TASS.
Proton-M je 58 metrov visoka in 7,4 metra široka raketa, ki lahko v nizkozemeljsko tirnico ponese do 23 ton tovora. Leti že od leta 2001, nabral je 114 misij, od tega 103 uspešne, in je del raketne družine, ki sega vse do leta 1965. Zdaj se počasi poslavlja, ker ga žene strupeno gorivo, nadomestila pa ga bo Angara. Zadnja leta poleti največ dvakrat letno.
3. SSLV se je odkupil
Indijska raketa SSLV se je po zatajitvi na prvem poletu odkupila. Drugi polet je bil uspešen, sporoča agencija ISRO. Raketa je bila prejšnji petek izstreljena z Vesoljskega središča Satiš Dhavan. Po 15 minutah je dostavila satelite EOS-07, Janus-1 in AzaadiSAT-2 v 450-kilometrsko orbito.
Na prvem poletu avgusta letos (poglavje 2) se je raketa med ločitvijo prve in druge stopnje nepričakovano močno stresla, kar je začasno zasičilo merilce pospeška. Računalnik jih je zato izključil in poskusil polet izpeljati brez podatkov akcelerometrov, a raketo pripeljal v napačno tirnico. Tovor je kmalu zgorel v ozračju. Več o tem v 6. poglavju.
SSLV je 34 metrov visoka in dva metra široka raketa. Ima tri stopnje na trdo gorivo in vrhnjo stopnjo na tekoče gorivo. Po navedbah agencije ISRO lahko v nižjo Zemljino tirnico dostavi do 500 kilogramov tovora. Njen smoter je v ekonomičnosti: razvoj naj bi stal zgolj nekaj deset milijonov evrov, izdelava ene rakete pa zgolj štiri milijone. Z njo namerava ISRO tekmovati na trgu prilagodljivih lansiranj manjših tovorov, kjer je konkurenca vse hujša.
Video: Posnetek dogodka
4. Težave ruskih vesoljskih plovil
Ruska vesoljska korporacija Roskozmos je sporočila, da pušča zunanji hladilni sistem tovorne vesoljske ladje Progres MS-21. Hladilno sredstvo je izteklo v vesolje. MS-21 se je sicer to soboto zgodaj zjutraj po našem času odklopil z Mednarodne vesoljske postaje (MVP), posadka postaje ga je fotografirala. A na posnetkih ni sledi poškodb, zatrjuje Roskozmos. Progres MS-21 se bo v ozračje vrnil v nedeljo. Nevarnosti za posadko ni bilo.
Video: Posnetek odklopa Progresa MS-21
Incident je skrb vzbujajoč, ker je drugi v kratkem času. Decembra lani je hladilno sredstvo izteklo iz vesoljske ladje Sojuz MS-22, prav tako priklopljenje na MVP. Takrat so strokovnjaki ocenili, da gre za poškodbo zaradi udara mikrometeoroida. Fotografija luknje je dostopna tukaj.
Možnost, da bi v dobrem mesecu mikrometeoroid udaril dve različni vesoljski ladji točno v hladilni sistem, je dokaj majhna – a še vedno obstoječa.
Sojuz MS-22 se bo na Zemljo vrnil prazen, njegova posadka pa bo šla domov s Sojuzom MS-23, ki še ni izstreljen in bo do MVP-ja dospel samodejno.
Več nevšečnosti v zadnjih petih letih
Zaplet je zadnji v nizu zadnjih let. Leta 2021 priključeni modul MVP-ja Nauka je zaradi napake na potisnikih obračal celotno postajo (poglavje 1). Ruska vojska je taistega namenoma razstrelila satelit, katerega delci zdaj ogrožajo MPV (poglavje 1). Leta 2018 je iz priključenega Sojuza puščal zrak. Rusi so kasneje obtožili ameriško astronavtko, da je imela živčni zlom in v orbiti izvedla sabotažo oziroma izvrtala luknjo v Sojuz (poglavje 3). Prav tako leta 2018 je med poletom proti MVP-ju razpadla raketa Sojuz-2 (vesoljska ladja je posadko uspešno odnesla na varno razdaljo). Tovrstni dogodki vnašajo dodatno napetost v vesoljske odnose med zahodnimi partnerji in Rusijo, ki so že tako na nitki zaradi velike ruske invazije na Ukrajino.
Prispela nova ruska tovornica
Prejšnji četrtek so sicer s kozmodroma Bajkonur izstrelili raketo Sojuz-2.1a, z njo pa tovorno vesoljsko ladjo Progres MS-22. Ta se je v soboto, 11. februarja, priklopila na MVP. Dostavila je 2,6 tone tovora, od tega 1,6 tone goriva, 420 kilogramov vode, 40 kilogramov zraka in dobre pol tone drugih potrebščin. Ladjo so pred izstrelitvijo dodobra pregledali, še posebej hladilni sistem.
Video 2: Prenos izstrelitve Sojuza MS-22
Video 3: Prenos priklopa Sojuza MS-22
Vesoljski sprehod pri Tjangongu
Še malo o vesoljskih postajah: pri kitajski vesoljski postaji Tjangong (Tiangong) je posadka odprave Šendžov-15 (Shenzhov-15) prejšnji petek opravila svoj prvi vesoljski sprehod. Trajal je sedem ur. Na žalost celotnega posnetka dogodka nismo našli, obstajajo le krajši povzetki. Kitajski vesoljski program je informacijsko skop. Več tukaj.
5. NOTICE:
| Vesoljski teleskop James Webb je med umerjanjem instrumenta MIRI odkril med 100 in 200 metri velik asteroid. Več tukaj. | Webb je opravil opazovanja 19 galaksij z instrumentom MIRI in s tem znanstvenikom omogočil preučevanje vpliva zvezd na prah, pline in s tem strukturo evolucije galaksij. Več tukaj. | Spet James Webb: teleskop je okoli zelo oddaljenega pritlikavega planeta Čariklo odkril prstane. Več tukaj. |
| Deležniki ruske vesoljske industrije bodo najbrž priporočili podaljšanje delovanja MVP-ja do leta 2028. Rusija vztraja pri razvoju svoje vesoljske postaje ROSS, je zatrdil glavni razvijalec. | Kitajska sonda Tjanven-1 (Tianwen-1) že dve leti kroži okoli Marsa. Več tukaj. Manjkajo pa informacije o roverju Žurong (Zhurong), ki bi že moral končati hibernacijo. | Robotska lunarna odprava Čang'e-6 (Chang'e) bo izstreljena še letos, Šinhua (Xinhua). |
| Prvi poskus izstrelitve nove japonske rakete H3 je spodletel. Stranska potisnika se nista prižgala, zato se je po nekaj sekundah ugasnila tudi prva stopnja. Raketa je ostala na ploščadi. Posnetek tukaj. | Nasin svetovalni odbor za varnost je izdal poročilo o izstrelitvi misije Artemis I. V njem je opozoril na nekaj "skrb vzbujajočih" pomanjkljivosti in nevarnosti, ki izhajajo iz uporabe tehnologije starih Space Shuttlov. Več tukaj. | Ameriška družba Blue Origin je sporočila, da iz približka lunarne prsti izdeluje sončne celice, kar obeta, da bi lahko taisto počela na Mesecu. Več tukaj. |
| Esina sonda JUICE je prispela v Kourou, od koder bo predvidoma aprila izstreljena Jupitrovim ledenim lunam naproti. Več tukaj. | Esa in Mehiška vesoljska agencija (AEM) sta podpisala sporazum o sodelovanju. Več tukaj. | Esin teleskop CHEOPS je pri pritlikavem planetu Quaoar našel prstan. Več tukaj. |
| Veliki potres v Turčiji in Siriji je ponekod premaknil površje za več kot šest metrov, kažejo opazovanja evropskega satelita Sentinel-1. Več tukaj. | Sonce je ustvarilo močan blišč (X2.2). Več tukaj. |
6. Savdska Arabija bo v vesolje prvič poslala žensko
Savdska Arabija se je odločila za še en "naprednejši" korak – v vesolje bo prvič poslala astronavtko. Zgodovino bo tako letošnjo pomlad pisala Savdijka Rajana Barnavi, ki bo na Mednarodni vesoljski postaji preživela 10 dni, je pisal MMC.
Najnovejša poteza Savdske Arabije v okviru "prenavljanja" svoje konservativne podobe je odločitev, da bo kraljevina spomladi na vesoljsko misijo poslala svojo prvo astronavtko. Barnavijeva se bo na 10-dnevni misiji na MVP-ju pridružila Aliju al Karniju. Tja bosta poletela na krovu vesoljskega plovila Dragon kot del misije Ax-2, ki jo bo to pomlad izvajalo zasebno vesoljsko podjetje Axiom Space.
Na krovu Ax-2-ja bosta tudi Peggy Whitson, nekdanja Nasina astronavtka, ki bo opravila svoj četrti polet na MVP, in John Shoffner, poslovnež iz Tennesseeja, ki bo služil kot pilot. Več tukaj.
7. Asteroid razsvetlil nebo nad Rokavskim prelivom
Majhen asteroid je ponoči nad Rokavskim prelivom poskrbel za nenavadno svetlobno predstavo. Nebesno telo, poimenovano Sar2667, s premerom približno enega metra je vstopilo v atmosfero in bilo okoli 3. ure zjutraj na nebu vidno kot ognjena krogla. Več v MMC-jevem članku.
8. FOTO: Webb in Pandora
Vesoljski teleskop James Webb je ustvaril še eno t. i. globoko polje, torej fotografijo, ki seže daleč v preteklost. Z instrumentom NIRCam je 30 ur opazoval Pandorino jato galaksij oziroma Abell 2744, katere masa ustvarja težnostno lečo in omogoča opazovanja izjemno oddaljenih galaksij. Na tem posnetku je več kot 50.000 virov infrardeče svetlobe, v kateri opazuje Webb. Podrobnosti tukaj, priporočamo pa ogled fotografije v polni kakovosti (desni klik in odpiranje v brskalniku). Le tako se lahko naužije vseh podrobnosti osvetij in tuhta, koliko zgodovin je v teh neštetih svetovih že minilo.
Video: Navidezni prelet čez Pandoro
Nekatere zanimive slovenske strani o vesolju
Portal v vesolje
Podkast Temna stran Lune (nova epizoda)
Podkast ApolloLajka (nova epizoda)
Revija Življenje in tehnika
Astronomska revija Spika
Revija Obramba
Agencija Tromba
Zavod Cosmolab
Spletna stran Andros
Astronomsko društvo Vega
Astronomsko društvo Orion
Astronomski krožek Gimnazije Šentvid
Fizik o vesoljskem vremenu: Sončni blog
Podkast Sončni blog (nova epizoda)
9. SKOK V ZGODOVINO: 10 let od eksplozije nad Čeljabinskom
Pred 10 leti ali 15. februarja 2013 je osrednjo Rusijo zajel dež meteoritov, ki so eksplodirali v zraku, delci pa so dosegli tudi tla in razbijali okna. Ranjenih je bilo okoli 1.200 ljudi. Meteorit nad Uralom v osrednji Rusiji, katerega težo ocenjujejo na 10 ton, je namreč pred padcem na Zemljo na višini 55 kilometrov devetkrat eksplodiral, njegovi delci pa so delno zgoreli v spodnjem delu atmosfere. Delci so nato dosegli Zemljo, padali pa so tudi po sicer redkeje naseljenem območju v pokrajini Čeljabinsk. Meteoritski dež je lomil šipe, poškodoval avtomobile, prišlo je do motenj v delovanju mobilnih povezav.
Esa je ta teden sporočila, da pripravlja odgovor prav na takšne grožnje, kot je bila tista v Čeljabinsku. To bo vesoljski teleskop NEOMIR. Izstreljen bo predvidoma leta 2030, postavljen bo na točko L1 sistema Sonce-Zemlja in bo v infrardeči svetlobi oprezal za asteroidi. Več tukaj.
NA VIDIKU:
Četrtek, 23. februar - Falcon 9 - Starlink
Nedelja, 26. februar - Falcon 9 - Crew-6
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje