'Nisem podaljšek politike, to nima nobene veze z realnostjo'

Ta konec tedna bo mesec dni, odkar ste na položaju s polnim mandatom. Sicer ste bili vršilec dolžnosti že pravzaprav od prve seje vlade, odkar je nastopil minister Boštjan Poklukar, sicer drugi notranji minister te vlade. Veliko stvari je bilo že izrečenih o tem imenovanju, ta teden je vaš protikandidat sprožil tudi upravni spor. Seveda niste tisti, ki imate karkoli s tem postopkom, to je stvar notranjega ministrstva, uradniškega sveta, vlade. Pa vendarle, kako vidite to dogajanje, vse te zaplete, ki kljub temu, da imate polni mandat, še niso končani? 

Težko to komentiram, kar se dogaja vzporedno, z vso to dinamiko. Lahko pa povem, da je zame kot predstojnika organa moja dolžnost in odgovornost, da krepim zaupanje med državnimi organi in med njihovimi institucijami.

Bili ste, kot izhaja iz vašega življenjepisa, pomočnik komandirja in pomočnik kriminalistične enote na policijski upravi. V kakšnem smislu so to vodstvene izkušnje? 

Moja policijska kariera se je začela na Policijski postaji Piran leta 1991. V svoji dvaintrideset let dolgi policijski karieri sem bil na različnih delovnih mestih tako na lokalni, regionalni in na državni ravni. Bil sem pomočnik komandirja, bil sem tudi pomočnik vodje sektorja kriminalistične policije, zadnjih osem let pa tudi v službi generalnega direktorja policije kot višji policijski svetnik.

Ampak kar se tiče vodstvenih izkušenj, lahko malo v praksi opišete, na kak način zase vidite, da jih imate.

Kot pomočnik komandirja, kot pomočnik vodje sektorja kriminalistične policije definitivno organiziraš, načrtuješ, usmerjaš, usklajuješ delo policistov. Delo policije poteka 24 ur na dan in tedaj, ko ni vodje enote v službi, to vlogo prevzame pomočnik.

Pojavili so se očitki, da je bil uradniški svet kreativen pri opredeljevanju izkušenj. Seveda bo o tem odločalo sodišče, ampak kakšno je vaše mnenje glede razlike med vodstvenimi položaji in vodilnimi položaji? 

Glede na to, da bo to v domeni presoje za to pristojnih organov, ne bi komentiral.

Vas pri delu ovira, da nad vami visi tožba? 

Ne, dvaintrideset let sem zaposlen v slovenski policiji. Nimam kaj skrivati, policisti me poznajo in to je to.

Razmišljate o tem, kaj se lahko zgodi, če Boštjan Lindav s tožbo uspe?

Ne razmišljam. Bom pa sprejel odločitev, ker spoštujem odločitve pristojnih organov.

Ste karierni policist, vso svojo kariero delate v policiji. A pred nastopom funkcije širši javnosti niste bili poznani. Preden ste nastopili položaj, kako je minister Poklukar prišel do vas, sta se poznala?

Minister Poklukar me je predlagal za generalnega direktorja slovenske policije oziroma za vršilca dolžnosti generalnega direktorja, tako kot so ministri predlagali vse predhodnike pred menoj. To je ministrova odločitev.

Pa sta se poznala? 

Sva se, ker je že bil notranji minister.

Minister Poklukar velja za člana ekipe bivšega premierja Marjana Šarca, poleg denimo njegovega zdajšnjega državnega sekretarja Damirja Črnčeca, pa generalne sekretarke Gibanja Svoboda Vesne Vuković. Poznate njih? 

Nikakor ne. 

Pa predsednika vlade? 

Ne.

Imate brata dvojčka, ki je prav tako karierni policist, načelnik Policijske postaje Nova Gorica. Ali imate od tu kakršno koli povezavo s predsednikom vlade? 

Ne. 

Že kot vršilec dolžnosti ste izvedli številne menjave na vodilnih položajih, zamenjali ste številne direktorje policijskih uprav. Kaj še sledi?

Moje osnovno vodilo je zakonitost, strokovnost in učinkovitost pri delu. Ob nastopu funkcije nisem zamenjal niti enega direktorja policijske uprave niti svojih najožjih sodelavcev, niti obeh namestnikov. Šele po štirih mesecih, ko sem pač spremljal delo, njihovo učinkovitost, njihove rezultate dela in seveda upoštevajoč njihove strokovne kompetence, sem se odločil tudi za zamenjave.

A pa še kaj sledi? 

Policija je velik organ. Spremembe oziroma kadrovski premiki so stalnica. Nekaj več kot osem tisoč dvesto uslužbencev nas je. To ni nič nenavadnega.

Eden od očitkov prejšnje ministrice Tatjane Bobnar je bil, da ji je predsednik vlade za zaprtimi vrati namignil, da mora zamenjati tudi direktorja Policijske uprave Nova Gorica. To se še ni zgodilo. Se bo?

Jaz do zdaj nikoli nikakršnih namigov nisem dobil s strani nikogar. Tudi če bi jih dobil, jih ne bi upošteval. Ker se odločam po svoji vesti, upoštevam zakonitost, strokovnost in učinkovitost dela. To so moje osnovna vodila.

Torej se za vas politika ustavi pred vrati policije?

Definitivno.

Glede tega ste torej enakega mnenja kot prejšnja notranja ministrica. 

Jaz sem samostojen pri vodenju slovenske policije.

Kaj za vas pomeni depolitizacija policije? 

Depolitizacija policije, kot jo jaz razumem, je, da policija opravlja svoje delo strokovno, zakonito, uspešno in učinkovito, upoštevajoč etiko in integriteto policijskega poslanstva in policijskega dela. Vsi vodje služb, ki so bile na novo imenovani, so vrhunski strokovnjaki. Gre za karierne policiste, ki so v tem sistemu skozi delo dokazali, da znajo voditi in da so uspešni pri svojem delu.

Kako komentirate očitke, da vas nekateri vidijo kot podaljšek vladne ekipe na Gregorčičevi ulici?

To nima nobene zveze z realnostjo.

Kako pa vas ovira krog prejšnjega vodstva policije? 

Osredotočen sem na delo policije. To je velik sistem in vodenje policije je zahtevna stvar. Je odgovorna stvar in vse, kar bi rad sporočil, je, da policija potrebuje mir in stabilnost, tako kot vsi ostali državni organi in nenazadnje tudi gospodarske družbe.

Kaj so vaše prednostne naloge, kaj so bile prve poteze, ki ste jih naredili, ko ste prevzeli položaj? Kaj še nameravate narediti? 

Ključna stvar v policiji je, da okrepimo dobre medsebojne odnose, da se znamo pogovarjati, da se slišimo. Tudi v svojem uvodnem nagovoru, ko sem nastopil funkcijo kot vršilec dolžnosti, sem dal jasno vedeti, da delovno mesto ni privilegij, ampak je odgovornost do sodelavcev, odgovornost do ljudi, ki jim pomagamo in ki jim rešujemo življenja in seveda odgovornost do države, ki ji služimo.

Glede zakonskih podlag dela policije, organizacije dela, imate kakšne pripombe, predloge za ministra? Kje so težave? 

Največja težava oziroma največji izziv je vzpostavitev kariernega sistema v slovenski policiji. V marcu sem imenoval delovno skupino, ki je zdaj pripravila temeljna izhodišča, zdaj bomo pa delali v smeri, da vzpostavimo karierni sistem. V slovenski policiji imamo nekaj čez 460 različnih nazivov. Ključna stvar je, da se poenotijo nazivi, da se poenotijo rangi, policija je hierarhično organizirana enota in da se ustvari notranja organizacijska struktura, ki bo jasna, pregledna, transparentna. Za vsakega zaposlenega v policiji.

Je Nacionalni preiskovalni urad pravilno umeščen v sistem? Načrtujete glede tega kako spremembo? 

Po mojem mnenju Nacionalni preiskovalni urad ostaja organizacijska enota Uprave kriminalistične policije.

Kako sodelujeta z Darkom Muženičem, ki vodi urad? Tudi njega se je omenjalo kot kandidata za vodenje policije. 

Korektno sodelujeva. 

V preiskavi Nacionalnega preiskovalnega urada naj bi bil tudi predsednik vlade Robert Golob v povezavi s svojim prejšnjim delovnim mestom na čelu GenI-ja. Ali ste se glede tega v okviru svojih pristojnosti kakorkoli pozanimali? 

Ne, se nisem pozanimal. Postopke vodijo strokovne službe.

Vas je predsednik vlade kadarkoli poklical na pogovor?

Ne. Nikoli se nisva srečala.

Še nikoli? 

Ne. 

Pa če bi vas poklical na pogovor, bi s tem imeli težavo, kot jo je imel prejšnji vršilec dolžnosti Boštjan Lindav? 

Nikakor. Sem predstojnik organa v sestavi, sem uradnik na položaju in v kolikor bi me predsednik vlade poklical na pogovor, bi se zagotovo temu pogovoru odzval. Bi pa o tem obvestil ministra.

Bi v primeru protivladnih protestov sprejeli ministra ali kakega državnega sekretarja v operativni štab Policije? 

Nikakor.

Ste zagovornik uporabe vodnega topa v primeru množičnih protestov? 

Ne.

Za kaj bi ga recimo uporabili?

Kot skrajno skrajno sredstvo za to, da bi se zavarovalo premoženje in življenje ljudi.

Je bila s strokovnega vidika odločitev o premiku varovanja predsednika vlade s Policije na Generalni sekretariat vlade modra odločitev? 

S tem nimam težav.

Nekateri policisti so to razumeli kot nezaupnico Policiji.

V zadnjih sedmih mesecih smo veliko komunicirali. Mislim, da je večja težava v pomanjkanju komunikacije kot pa v sami dinamiki zagotavljanja varnosti varovani osebi.

Ob vašem imenovanju se je pojavila še zgodba o vašem krivem pričanju na sodišču zoper nekdanjega zaposlenega. Sodišče vam v svoji sodbi ni verjelo. Zaradi krivega pričanja vas je dotični neuspešno tožil, a kot so sodbo sodišč razlagali nekateri pravniki, zato, ker sodišče ni ugotavljalo dejanskega stanja, ker da vaše pričanje ni imeli vpliva na postopek. Ste krivo pričali? 

Ne, to nikakor ne drži. Prav je, da tudi jaz to zgodbo pojasnim. Na sodišče sem bil povabljen kot priča in govoril sem o dejstvih in okoliščinah, ki sem jih jaz poznal. V konkretni zadevi mi je vodja sektorja naročil, naj vodjo oddelka vprašam, če ima koga za premestitev na Policijsko upravo Koper. Vodjo oddelka sem to mimogrede vprašal med srečanjem na hodniku. Rekel je, da ima človeka, tudi konkretno, koga. To sem vodji sektorja prenesel. Postopke premestitve, razgovor z dotičnim kriminalistom, pisno dokumentacijo pa je pripravljal in v celoti vodil drugi pomočnik vodje sektorja kriminalistične policije. Mene ni bilo zraven in to je bilo ugotovljeno pred specializiranim državnim tožilstvom. Ne samo na podlagi izjav, ampak tudi na podlagi listinskih dokazov.

Ampak sodišče vam ni verjelo. 

Sodišče je verjelo trem osebam, ki so pričale diametralno nasprotje od mene. Ampak jaz sem lahko govoril samo o svoji vlogi. Pred specializiranim državnim tožilstvom sem dostavil tudi listinske dokaze. Tožilstvo je govorilo s številnimi osebami in vsebinsko celovito zadevo proučilo, na podlagi vseh ugotovljenih dejstev in okoliščin pa sprejelo odločitev, da ovadbo zavrže.

Kakšna bi po vašem mnenju morala biti celostna migracijska politika? 

Za slovensko policijo je to ena od najpomembnejših nalog. Policija ukrepe izvaja na vseh nivojih, na strateškem, operativnem in lokalnem. Imel sem že številna srečanja z generalnimi direktorji sosednjih držav, prejšnji teden sem se na Europolu udeležil konference šefov evropskih policij, tam imel bilateralne razgovore z zahodnoevropskimi šefi policij. Gre za kompleksen in celovit problem, ki ga je treba celovito urejati. Ključna stvar pa je, da vse države na sistematičen in na enoten način pristopimo k reševanju tovrstne problematike s poudarkom na agenciji Frontex, ki je pač pristojna za izvajanje nalog pri varovanju zunanje schengenske meje.

Ali hrvaška policija po vašem opravlja svojo vlogo?

Hrvaška policija po mojem mnenju opravlja svojo vlogo. Dejstvo je, da je število oziroma pritisk tujcev tretjih držav na celotni zahodnobalkanski poti izjemno velik in seveda se to pozna tudi pri nas.

Predlagali ste tudi okrepitev skupnih patrulj. Po vstopu Hrvaške v schengensko območje je bila pričakovana reorganizacija mejne policije. Bi morala ostati enaka? 

Policija prilagaja svoj način in obliko dela, seveda v smislu obvladovanja migracij migracijskih tokov. Izvajamo intenzivne izravnalne ukrepe z vsemi sosednjimi državami. Imamo okrepljene mešane patrulje, poostrene nadzore, zato da bi čimbolj uspešni pri usmerjanju migrantskih tokov. Ključni so sicer tihotapci. Gre za organizirane kriminalne združbe in tukaj policija vlaga veliko časa, veliko truda za preprečevanje oziroma omejevanje tovrstne oblike kriminalitete.

Za zdaj kaže, da bo številko nezakonitih prehodov meje letos nekajkrat višje kot lani. Kaj je še pričakovati, kakšne informacije ima policija? 

Migracije obvladujemo s kadri, z delom, s podporo s konjeniki, vodniki službenih psov, tehničnimi sredstvi, helikopterji, droni. Menimo, da se bo do konca leta število prehodov zmanjšalo. Na glavnih komunikacijskih poteh med Hrvaško in Slovenijo intenzivno in aktivno izvajamo izravnalne ukrepe.

Slovenska politika velikokrat protestira pri avstrijskih kolegih glede nadzora na meji. Ali ob povečanem številu migrantov bolje razumete to njihovo potezo? 

Z generalnim direktorjem avstrijske policije sva se srečala in govorila o sodelovanju, o policijskih ukrepih za obvladovanje migracij, na tedenski ravni izmenjujeva informacije. 

Bi bilo za slovensko policijo bolj enostavno, da bi imela na meji s Hrvaško tovrstni nadzor? 

Mi v vsakem primeru pokrivamo glavne komunikacijske poti. Način prehoda državne meje se je spremenil. Migranti uporabljajo komunikacije, ceste, železnice, avtobuse. Ne hodijo več po gozdovih. 

Ali ograja na meji policiji pomaga? 

Ograja na meji je, kar se tiče migracij, z vidika policijskega dela zgolj nek tehnični pripomoček. 

Bi morali mejno policijo okrepiti?

Obstoječa zakonodaja omogoča delovnopravne institute za začasno premestitev policistov na območje, ki je varnostno izpostavljeno, tu ni potrebe po kakih bistvenih spremembah. Ključna je ustrezna organizacija dela in občutek varnosti za ljudi.

Kakšna je kadrovska slika policije? 

Približno taka kot v vseh državnih organih. Kadrovski bazen v Sloveniji je, kakršen je. Policija izvaja aktivno politiko zaposlovanja. Prisotni smo na zaposlitvenih sejmih, na bazarjih, v srednjih šolah in mislim, da smo pri tem dokaj uspešni.

Kakšen je odnos policije s tožilstvom?

Odličen.

V kakšnih konkretnih primerih se kdaj pozna, da se odgovornost prelaga z ene institucije na drugo. Kaj pričakujete od novega generalnega državnega tožilca, potem ko je dozdajšnji ta teden odstopil? 

Najprej ga moram spoznati. Tožilec je tisti, ki je nosilec predkazenskega postopka, ki usmerja delo policije. Toda odnosi so jasni in policija z njimi odlično sodeluje. Tudi pri samem postopku ne vidim potrebe po spremembah. 

Kako opremljena je slovenska policija, kaj še potrebuje? 

Oprema policistov za varno opravljanje nalog je ena mojih ključnih prioritet. Slovenski policisti so danes dobro opremljeni, imajo ustrezno zaščitno opremo, ustrezna vozila.  

Glede letalske enote recimo, šest helikopterjev imamo, še en prihaja, letalska flota z njimi učinkovito in uspešno opravlja vse zaupane naloge. Nenazadnje se je to pokazalo tudi ob zadnjih poplavah.

Kakšna je prihodnost slovenske policije? 

V slovenski policiji je veliko odličnih policistov. Slovenska policija je v dobri kondiciji, svoje delo opravlja zakonito, strokovno in učinkovito. Verjamem, da bo tako tudi naprej, s poudarkom na transparentnosti. Nimamo česa skrivati. Javnosti moramo pojasniti svoje postopke in svoje ukrepe, to je prava smer.