UniCredit Bank ob zavarovanju in odkupu terjatev aktivno spremlja potrebe strank in digitalizira rešitve
Na slovensko UniCredit Bank se zaradi pomoči pri njihovem razvoju za izvoz ali širitvi na tuje najpogosteje obračajo proizvajalci tehnološke opreme in naprav, podjetja iz avtomobilske industrije, gradbeništva in proizvodnje tehničnega blaga. Med njimi je vse več tudi podjetij, ki se ukvarjajo s surovinami in prodajo lesa ter lesnih izdelkov. »Podjetja, ki že poslujejo ali pa šele začenjajo poslovati z oddaljenimi trgi, lahko pri njihovih ambicijah izdatno podpremo zaradi dolgoletnih izkušenj, ki jih ima skupina UniCredit na 13 glavnih evropskih trgih, ter mreže korespondenčnih bank po celem svetu,« pravi Matej Jazbec, vodja Trgovinskega poslovanja, UniCredit Bank.
Poleg instrumentov zavarovanja, kot sta dokumentarni akreditiv in garancija, so izvoznikom omogočili zavarovanje in odkup terjatev do svojih kupcev v tujini. »S tem smo številnim podjetjem pomagali pri spoprijemanju s tveganji, povezanimi s poslovanjem s tujimi partnerji, ter jim sočasno omogočili financiranje terjatev oziroma obratnega kapitala,« doda Jazbec.
Tudi v prihodnje bodo spremljali potrebe svojih strank s ciljem zagotoviti najboljše rešitve za doseg njihovih ambicij v najkrajšem možnem času. »Nadaljujemo z digitalizacijo rešitev na področju faktoringa, kjer pa dodatno uvajamo tudi nove rešitve, predvsem z namenom poenostavitve in prilagoditve storitve potrebam strank,« dopolni še vodja Trgovinskega poslovanja pri slovenski UniCredit Banki. Opozori še na nadgrajeno spletno aplikacijo za Trgovinsko financiranje, ki bo na voljo predvidoma še pred začetkom jeseni. Ta bo, poleg standardnih faktoring storitev, vključevala tudi tako imenovani dobaviteljski faktoring. V začetku prihodnjega leta pa bo spletna aplikacija na voljo tudi za področje garancijskega poslovanja.
Slovensko-srbsko poslovno društvo BASS poleg poslovnega povezovanja poslovnežev, jih povezuje tudi s humanitarnim udejstvovanjem in kulturno dediščino
Na Društvo BASS se večinoma obračajo podjetja, ki imajo sedež v Sloveniji in poslujejo ali želijo poslovati tudi v Srbiji ter tista podjetja, ki imajo sedež v Srbiji in poslujejo ali želijo poslovati tudi v Sloveniji. Po velikosti so si zelo različna, od mikro do velikih podjetij. Tudi dejavnosti so si zelo raznolike, od FMCG, telekomunikacij, televizije, hotelirstva, IT, pa do oglaševalskih agencij in odvetniških pisarn.
»Minulo in letošnje leto sta zaradi epidemije s koronavirusom specifični. Naše društvo namreč temelji na izobraževalnih dogodkih in osebnih srečanjih. Letos nam je sicer uspelo organizirati srečanje v Dvorcu Zemono na začetku julija, sledi pa tudi srečanje v Vili Vipolže v drugi polovici septembra, kjer se predstavljamo novim potencialnim članom. Že v minulem letu smo, ravno zaradi epidemije, preusmerili svoje aktivnosti v vzpostavitev nove Muzejske zbirke v Beli krajini, v vasi Miliči, saj bomo v kratkem praznovali 500-letnico prihoda in naselitve Uskokov na tem območju,« pravi Goran Medić, predsednik društva BASS in direktor Fructala. Doda, da so trenutno v fazi izrisov načrtov, ki bodo namenjeni za pridobitev gradbenega dovoljenja. Tako so svoje področje delovanja razširili še na kulturno dediščino. Ob poslovnem pa svoje poslanstvo uresničujejo tudi prek humanitarnega udejstvovanja. Zato sta njihova člana tudi dobrodelni organizaciji Zveza prijateljev mladine Moste-Polje in NGO Play iz Novega Sada.
SID banka lani financirala in zavarovala za 1,8 milijarde evrov izvoznih poslov
Pri SID banki, katere predsednik uprave je Sibil Svilan, pomagajo podjetjem v primeru potreb po izvoznem financiranju, prek katerega slovenski izvozniki, vlagatelji in drugi udeleženci mednarodnega poslovanja povečujejo konkurenčnost ponudbe in obseg izvoza zlasti na trge zunaj EU in OECD. Hkrati se nanje obračajo podjetja, ko potrebujejo zavarovanje izvoznih poslov in izhodnih naložb v tujini, zlasti pa MSP. Pri zavarovanju se sicer večinoma nanje obračajo banke in kreditne zavarovalnice, za katere se izvaja zavarovanje ali pozavarovanje izvoznih poslov, katerih uporabniki so slovenska podjetja. Sestava teh podjetij je različna, največkrat gre za velika slovenska podjetja, ki potrebujejo velike zavarovalne limite in pa prodorna mala ali srednja podjetja, ki si utirajo poti do novih trgov v tujini. Podjetja večinoma povprašujejo po financiranju in zavarovanju izvoznih poslov v države nekdanje Sovjetske zveze in zahodnega Balkana, manj pa tudi v Afriko, Azijo ter Bližnji vzhod.
SID banka je v minulem letu financirala in zavarovala za 1,79 milijarde evrov izvoznih poslov. »Ob spremljanju stanja na trgu aktivno prilagajamo svojo ponudbo, da bi ta najbolj ustrezala potrebam podjetij in s tem pripomogla k nadgradnji poslovnih modelov ter večji konkurenčnosti. Lani in letos smo prenovili večji del svojih zavarovalnih pogojev in politik z namenom približati zavarovalne storitve čim večjemu številu zavarovancev, kar se tudi izraža v povečanem povpraševanju po zavarovanju, še posebej v segmentu kratkoročnih zavarovanj oziroma pozavarovanj,« razlagajo. Podjetjem so storitve financiranja in zavarovanja na voljo neposredno pri SID banki in tudi posredno prek sodelujočih bank in hranilnic. Če podjetja uporabljajo poslovne banke za financiranje svojih izvoznih poslov, lahko banke svoje kredite in garancijske instrumente za te posle zavarujejo pri SID banki. Podjetja si lahko pri SID banki zavarujejo nemarketabilna tveganja, njim komercialnim bankam in komercialnim kreditnim zavarovalnicam pa omogočajo tudi pozavarovanje kratkoročnih izvoznih terjatev, zavarovanje srednjeročnih izvoznih kreditov, naložb, bančnih storitvenih garancij, zavarovanje kreditov za pripravo na izvoz, možna pa so tudi neposredna zavarovanja kratkoročnih kreditov za nemarketabilne trge.
»V zadnjem času smo razvili dve novi področji pomoči slovenskim izvoznikom, ki smo jih prepoznali kot tržno vrzel v ponudbi finančnih institucij, in sicer odkup terjatev ter financiranje izvoznih poslov že v fazi priprave za izvoz v obliki neposrednega kreditiranja slovenskih izvoznikov oziroma sofinanciranja skupaj s poslovnimi bankami,« še pravijo pri SID banki. Hkrati opozorijo, da se na področju zavarovanja pripravljajo spremembe na področju možnosti zavarovanj za posojila za dolgoročna sredstva, s čimer bi se pospešil vlagateljski cikel slovenskih izvoznikov.
SLO-CRO poslovni klub mreži podjetnike, informira in opozarja na pretirano birokracijo
Na SLO-CRO poslovni klub slovenskih in hrvaških poslovnežev se obračajo podjetja vseh velikosti in dejavnosti, tako iz Slovenije kot Hrvaške. Mala in srednja podjetja največ sprašujejo o pogojih poslovanja, poslovni klimi, številu podjetij iste ali podobne dejavnosti ter iščejo informacije o želenih ustanovah v državi. Velika podjetja svoje poslovne odločitve sprejemajo na podlagi lastnih tržnih raziskav. »Večina želi pridobiti zase pomembne stike, iščejo pot do ciljnega kupca, medtem ko podjetja, ki že poslujejo, tukaj naletijo na ovire, ki so enake za vse in večinoma povezane z birokracijo. Letošnje, še bolj pa minulo leto, je zaradi epidemije posebno, vprašanja pa večinoma povezana z ukrepi za preprečevanje epidemije širjenja COVID-19. Pri težavah, ki jih je prinesla koronakriza, in prehodih mej smo nekajkrat uspešno posredovali, medtem ko so birokratke ovire nekaj, na kar lahko le opozorimo pri svojih srečanjih z ministri, pristojnimi za različne resorje,« razlagajo v SLO-CRO poslovnem klubu, katerega predsednik je Saša Muminović, sicer član uprave AquafilSLO.
»V okviru članstva prirejamo različne izobraževalne dogodke in srečanja, na splošno gre tukaj za širšo informacijsko podporo. Vodilo kluba je vzpostavljanje medsebojnih stikov in poznanstev, torej mreženje. Med korono smo organizirali spletna srečanja in webinarje, kar pa seveda ni enako. Posredovali smo tudi informacije za pomoč podjetjem pri prijavah na EU-razpise,« še povedo v SLO-CRO klubu, kjer poudarijo, da se trudijo, da delajo »win-win« projekte v korist obeh držav. Sofinancirali so projekt Geološkega zavoda Slovenije pri mednarodni raziskavi potresnega vira v Petrinji in Glini, rezultati pa bodo vključeni v letošnjo oceno potresne ogroženosti Slovenije.
Trenutno izvajajo obsežno anketo med podjetji v Sloveniji in na Hrvaškem o njihovem poslovnem sodelovanju. »Rezultati nam bodo pomagali razumeti aktualno poslovno klimo, glavne težave, s katerimi se podjetja spopadajo, njihove želje in načrte. S to anketo želimo tudi, da širša poslovna javnost izve za nas, mi pa to, v kakšnem položaju so podjetniki, in jim ponuditi pomoč tam, kjer jo potrebujejo. V kratkem načrtujemo izdajo letnega časopisa, v katerem bodo rezultati ankete tudi objavljeni,« še pravijo v klubu, ki pripravlja tudi več dogodkov.
Atradius med COVID-19 ni množično opuščal limitov, je pa več vlagal v digitalna orodja
Njihove stranke so večinoma srednja in velika podjetja, ki niso omejena na določeno dejavnost oziroma sektor. Opažajo, da je tudi med manjšimi podjetji vse več zanimanja za zavarovanje terjatev. »Možen razlog za to bi lahko bil povezan z učinki pandemije ter z njo spremljajočimi zapiranji na državni in mednarodni ravni. Gospodarsko okolje, ki je trenutno zelo negotovo, prinaša višje tveganje neplačil. Še posebej pri majhnih podjetjih z manjšo likvidnostjo lahko neplačila kupcev vodijo v njihovo lastno nelikvidnost. Vzemimo za primer izvozno naravnano podjetje, ki je soočeno z negotovimi tržnimi razmerami, ne pozna dovolj dobro svojih kupcev ali pa ni seznanjeno s pravnimi podlagami v državi, kjer posluje. Zavarovanje terjatev takemu podjetju ponuja varno možnost nadaljevanja s poslovanjem, s katerim tudi krijejo morebitno izgubo,« razlaga Petra Merica, predstavnica zavarovalnice Atradius za Slovenijo.
Dodaja, da obstajajo tudi številni drugi razlogi, ki vodijo podjetja k odločitvi za zavarovanje terjatev. »Nekatera med njimi že imajo vzpostavljen svoj sistem upravljanja tveganj, pri teh je vključitev zavarovalnice, kot je Atradius, nadgradnja, ki ne zahteva širitve lastnega oddelka za upravljanje tveganj. V nekaterih primerih so banke tiste, ki za odobritev kreditne linije zahtevajo zastavno pravico na zavarovanih terjatvah, podobno velja tudi za faktoring hiše. Ne nazadnje pa lahko obstajajo tudi računovodski razlogi,« pojasni Merica in doda, da so med COVID-19 – v nasprotju s konkurenco – ubrali drugačen pristop. »Pri nas med pandemijo namreč nismo množično opuščali limitov, na primer v določenih sektorjih, in tega tudi v prihodnje ne nameravamo. Vendar pa smo morali v posameznih primerih prilagoditi kreditne limite ali jih celo opustiti, kadar je to zahtevala posebej poslabšana kreditna slika posameznega kupca. Vse to pa z upoštevanjem 30-dnevnega roka za zmanjšanje oziroma opustitev limita,« dopolni.
»Za naše stranke je v teh izjemno hitro spreminjajočih se razmerah pomembno, da jim omogočamo vpogled v še več informacij o poslovnih modelih njihovih kupcev, s čimer ocenjujemo njihovo prihodnjo sposobnost preživetja,« opozori Merica. Zato so vložili v digitalna orodja. Na primer, poleg aplikacije Connect, ki povezuje Atradisuov sistem s strankinim računovodskim sistemom, strankam ponujajo tudi novo spletno orodje s povezavo prek API-tehnologije. Ta aplikacija omogoča avtomatske procese upravljanja tveganj, ki optimizira digitalno izkušnjo strank in je popolnoma integrirana v strankin sistem. »Poleg tega smo letos zagnali posodobljeno različico našega spletnega središča za upravljanje tveganj Atradius Atrium. Dnevno upravljanje s policami in analiziranje portfelja kupcev je za naše stranke tako postalo še priročnejše,« še razloži predstavnica zavarovalnice Atradius za Slovenijo.
Prek SPIRIT Slovenija do Digitalnega središča Slovenije in na svetovno razstavo Expo v Dubaju
Na SPIRIT Slovenija se obračajo predvsem mikro, mala in srednja slovenska podjetja iz vseh dejavnosti. Ta se spopadajo s pomanjkanjem kompetenc s področja mednarodnega poslovanja ter kadrovskih in finančnih resursov za učinkovit in uspešen izvoz. »Na nas se obračajo tako podjetja, ki se izvoza oziroma prodaje na tujih trgih šele lotevajo, iščejo prave izvozne trge, poti do potencialnih kupcev in vzpostavljajo izvozno poslovanje, do podjetij, ki že izvažajo in širijo svoje poslovanje na druge trge. Tudi ti ponavadi iščejo možnosti za vzpostavitev novih poslovnih stikov in predstavitev na tujih trgih, s katerimi bi lahko prišli do novih poslov. Podjetja na nas naslavljajo različna vprašanja, vezana na izvozno poslovanje, kot so pogoji za opravljanje storitev v tujini, dajatve v tujini, možnosti iskanja tujih kupcev in podobno,« navajajo na javni agenciji za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih naložb in tehnologije, katere direktor je Tomaž Kostanjevec. Med trgi, ki podjetja zanimajo, pravijo, da prednjačijo trgi EU.
Slovenske izvoznike, tako začetnike kot že uveljavljene, na SPIRIT Slovenija podpirajo z različnimi nefinančnimi in finančnimi programi, odvisno od tega, v kateri fazi izvoznega poslovanja so. Na portalu Izvoznookno.si zagotavljajo bazo informacij o izvoznem poslovanju, izvoznih priložnostih in poslovnih okolju na 52 tujih trgih, trendih in priložnostih v posameznih panogah, postopkih v mednarodnem trgovanju in vrsto orodij za tržno raziskavo izvoznega potenciala podjetja na posameznih trgih. »Spletna prodaja se je med epidemijo izkazala za skoraj edino možnost prodaje, zato smo pripravili celovite informacije in napotke za e-izvoz, na primer kakšni so trendi spletnega trgovanja, kako se nanj pripraviti in kako postaviti spletno trgovino, ki bo omogočala čim uspešnejšo spletno prodajo,« pravijo na agenciji.
Podjetjem na njihova konkretna vprašanja o poslovanju na posameznem tujem trgu z mrežo slovenskih poslovnih klubov in ekonomskih svetovalcev v tujini zagotavljajo odgovore in jim svetujejo. Zanje izvajajo tudi praktična usposabljanja in delavnice, v gospodarskih delegacijah, B2B-dogodkih, forumih in podobno pa jim omogočajo predstavitev in navezovanje poslovnih stikov s potencialnimi kupci in poslovnimi partnerji na tujih trgih. »Letos opozarjamo na dva večja projekta, pri katerih imajo slovenska podjetja priložnost predstavitve tujim poslovnim partnerjem in sklepanja novih poslov, in sicer Digitalno središče Slovenije v Hali 1 BTC City ter svetovno razstavo Expo v Dubaju,« poudarijo. Že vrsto let organizirajo skupinske sejemske nastope slovenskih podjetij na mednarodnih sejmih v tujini in prek javnih razpisov podjetjem sofinancirajo individualne nastope na njih. Sofinancirajo tudi vzpostavitev ali nadgradnjo elektronskega poslovanja in krepitev trženja blagovnih znamk prek showroomov. »Programe, s katerimi spodbujamo slovenski izvoz, oblikujemo v skladu s potrebami podjetij. Tako bomo nadaljevali izobraževanja s področja digitalnega poslovanja, ki so bila že do zdaj zelo obiskana, jeseni bomo nadgradili izobraževanje s tematikami s področja predstavitve na fizičnih in virtualnih sejmih,« še dodajo.