Po avgustovskih poplavah: smo bagre prehitro spustili v reke?

Na težave, da so nekatera dela izvedena nestrokovno, opozarjajo domačini, tudi lokalni junaki. Gregor Križnik – ribič, gasilec in operater na številki 112, pravi, da je zaradi svojih opozoril nekaterim postal trn v peti. Domačine je zmotilo postavljanje kamnitih zložb in pobiranje skal iz vodotokov. "Te zložbe so bile narejene na takratno dno, skale, ki so bile v vodotoku so se porabile za zložbo, posledično se je povečala globinska erozija in zdaj imamo peto, temelj te zložbe v zraku. To je vprašljivo iz poplavne varnosti oz. za varovanje infrastrukture ob naslednji veliki vodi." 

Kaj lahko to povzroči? "Vsako poravnanje vodotoka, jemanje skal, vsak kamniti prag, ki je izginil, poveča hitrost vode. Na mestu dogodka to poveča erozijo, sprosti večjo količino gramoza, dolvodno se gramoz odloži in s tem zabije strugo in razlije." Apel domačinov je, da je treba pri posegih v vodotoke obvezno upoštevati stroko. Tudi riba potrebuje svoje skrivališče, če ni skal, je izpostavljena plenilcu, poplavam. "Recimo, karikiram, če je prej na 300 metrov velikem delu živelo 500 primerov ribje vrste, jih je potem lahko samo še 50. O tako grobi degradaciji govorimo." 

Na direkciji za infrastrukturo v. d. direktorja Karmen Praprotnik pojasnjuje, da so bile kamnite zložbe ponekod edina možnost. "Izložbe, ki so bile prej, so bile porušene, kar pomeni, da je edina rešitev za predele, ki so bili kritični, prav gradnja kamnitih betonskih izložb. Ta suha zložba se je izkazala, da v teh kritičnih predelih vodotokov ni ustrezna." Po besedah Roka Penca, vodje sektorja za gospodarske javne službe Direkcije za vode, se v pretežnem delu poškodbe cest in vodotokov srečujejo. "Vodarji in cestarji smo z roko v roki reševali težave. Če imamo kanalizacijski kolektor, čistilno napravo in če ne bi tega odseka zavarovali z utrjeno kamnito zložbo, bi lahko v nadaljevanju povzročilo ekološko škodo, v kolikor bi prišlo do povišanih vodostajev in ponovno do odnašanja brežin vodotokov."

Tudi kako se zabetonira, je velika razlika, izpostavlja Križnik, da se da zadevo čudovito sonaravno narediti. "Ob zidu je treba neke objekte narediti, ki bodo vodo umirili oz. ubili silo vode." Gregor Križnik ima z domačinom Francijem Strmčnikom skupni cilj – poplavna varnost za dolino in prebivalce. "Kar nekaj nas je, ki živimo ob vodi in z vodo." Strmčnik je še en lokalni junak, ki je v času poplav požrtvovalno rešil 16 ljudi. Kot dolgoletni strasten veslač Savinjo pozna zelo dobro.

Nihče si ne želi tobogana

"Če poznaš Savinjo zelo natančno, če veslaš nekaj 10 let, potem vidiš, da je poplava naredila zelo veliko spremembo. Če se bo sanacija delala na tak način, potem veste, da to nikamor ne pelje," pravi Strmčnik. Spominja se poplav leta 1990. "Bi morali pogledali stvari iz par deset let nazaj, malo vprašali še koga, ker jaz sem tudi že v 90. letih doživel poplave in je bilo nekaj stvari v redu narejenih, še zdaj stoji, ker je bilo bolj sonaravno narejeno, ne samo z raznimi armaturami." Zmotilo ga je predvsem odstranjevanje skal iz reke in miniranje balvana, ki je preživel veliko poplav. "Prej je bil razgiban teren, potem je to mrtva reka z vidika veslača." Največji problem bo, predvsem nižje, če ne bodo nazaj naredili jezov, pragov, balvanov, ki znižajo hitrost vode. "Nihče si ne želi tobogana."

 Postavljanje zidov ob rekah je inercija oziroma miselnost, ki je dolga desetletja veljala kot pravilen pristop, izpostavlja dr. Igor Zelnik z Biotehniške fakultete.  "Mi pa vidimo, da to ne bo obrodilo sadov. Intervencijski ukrepi so marsikje lahko krpanje ran ali pa obliži. Mi moramo poskrbeti za rehabilitacijo in zagotoviti rešitve, kot sta zmanjšanje odtoka iz tistega območja v samo reko in zagotavljanje večjih površin, kamor se lahko razlije." 

'Isti ljudje, ki so 30 let, 40 let betonirali naše reke, delajo sonaravne rešitve'

Bagre smo prehitro spustili v reke, opozarja krajinska arhitektka Darja Matjašec z Biotehniške fakultete. Določene odločitve smo sprejeli malo prehitro, morali bi pristopiti bolj strokovno. "Morali bi imeti zelo jasno strategijo, ne bi smeli na vrat na nos, brez načrtov, brez strokovnega nadzora. Morali bi razširiti nabor strokovnjakov, ki sodelujejo pri teh ukrepih, ker jaz mislim, da jih je premalo. Isti ljudje, ki so 30 let, ali pa 40 let betonirali naše reke, zdaj kar naenkrat delajo sonaravne rešitve."  Strokovnih ekip nismo razširili s krajinskimi arhitekti, z biologi in naravovarstveniki. Navidez so sicer strokovnjaki podporo politike imeli, izpostavlja Matjašec, ampak nekje se je ta komunikacija ustavila. "Stroka je bila tudi v svetu za obnovo, je bilo mogoče to premalo, da so se informacije nekje izgubile, ni prišlo do terena, do bagrov, ki so zdaj v rekah."

Dr. Primož Banovec, direktor Inštituta za vodarstvo, je član obeh – vladnega Sveta za obnovo in ministrovega Sveta za vode, ki sta bila ustanovljena po avgustovskih poplavah. Meni, da manjka organ, "ki bi v okviru interventnih ukrepov še bolj izpostavil pomen sodelovanja in pravilnih strokovnih odločitev, da se dela čim manj napak". 

Vsak bi rad imel najprej svoj vrtiček urejen

Penca smo vprašali, koliko pritiskov je na direkcijo v času izrednih ukrepov. "Vsak bi rad najprej imel na svojem vrtičku urejeno. Zasledujemo strokovnost pred vsemi ostalimi političnimi in kakšnimi drugačnimi vplivi. Vsa dela, ki smo jih izvajali, smo jih na podlagi načrtovanj, predhodnega usklajevanja."

Škoda je bila ogromna po celi dolini

Odpravili smo se v Luče, kjer na delovišču ob Savinji – pol leta po opustošenju – neprekinjeno še vedno brnijo bagri in tovornjaki. Dela na območju z obsegom dobrega kilometra smo ulovili v zaključni fazi, ko so odvažali izjemne gmote odloženih naplavin. "Škoda je bila ogromna, po celi dolini. Od tu naprej se je na Savinji največ dogajalo, največ škod," pravi Rok Planinc, vodja gospodarske javne službe pri celjskem koncesionarju Nivo Eko. Nivo Eko vzdržuje vodotoke na območju Savinje. Zadolženi so za 35 občin, avgustovsko neurje jih je zajelo 15.

Voda je med drugim odnesla stari jez, prišlo je do poškodbe desne brežine in do nanosov plavja. "V tem delu se je utrdila nivelet z začasnim pragom, utrdila desna brežina z odbijači. Odstranili smo plavne čepe, odložen les, odvečne naplavine..." Morali so zagotoviti osnovno pretočnost strug, da voda ne dela nadaljnje škode. V povprečju so dnevno delali trije, štirje bagri in od pet do 15 kamionov. "V vmesnem času so bile trikrat visoke vode, na določenih odsekih se je stanje ponovno poslabšalo in je bilo treba dodatno izvesti določene intervencijske ukrepe." 

Kot koncesionar spremljajo stanje na terenu, ko pride do neurja, pa sporočijo direkciji – naročniku del – da je na terenu težava. Dnevno so v kontaktu, pravi Planinc. "Poročamo težave, problematiko, potrebe. Tudi oni na terenu preverijo stanje, da je zadeva pod kontrolo." Interventna dela se delajo po režijskih urah, dnevno se beležijo porabljeni resursi, poročila pa pripravljajo tedensko. Njihovo delo nadzira direkcija z zunanjimi nadzorniki. "Na direkciji jih pregledamo in potem se da zelena luč za plačilo," pojasnjuje Penec.

Težave na začetku interventnih del

Križnik iz Ribiške družine Ljubno ob Savinji sicer priznava, da so bile težave predvsem na začetku interventnih del, ko so cestarji delali obvodne ureditve. "To je enako, kot da bi vodarji asfaltirali ceste," povzame Križnik. Treba je bilo čim prej vzpostaviti infrastrukturo, zavarovati ceste, hiše. Kasneje so sklicali sestanke vseh vpletenih in dorekli pravila igre. "Upamo, da bo sama sanacija načrtovana celostno za celo dolino, da bo poplavno odpornejša in da se ne degradira naravnega okolja." Tudi Planinc pove, da je stroka ves čas vključena. 

Mura prebila nasip

Na območju Dolnje Bistrice nam direktor koncesionarske družbe Pomgrad VGP Andrej Biro pojasni, kakšno škodo je povzročila reka Mura, ko je v začetku avgusta zaradi intenzivnih padavin imela rekorden vodostaj. "Visokovodni nasip, ki je bil zgrajen pred več kot 50 leti, je popustil in je voda začela s poplavnega območja iztekati v naselje." Zadnjega pol leta so delali na 55 deloviščih. "Število ekip smo povečali iz dveh, treh na 15."  Tukaj je zdaj po izrednih ukrepih bistveno bolj varno, zagotavlja Biro, kot je bilo pred poplavami. "V roku enega meseca smo na 700 metrih nasip približno za en meter dvignili, na enem odseku malo naprej pa še 500 metrov nasipa sanirali. En del pa je ostal nesaniran." 

Po enem mesecu so dela na tem območju prekinili. Prijavil jih je Zavod za varstvo narave, območna enota Maribor, pri izdelavi trase so namreč posegali v zavarovano območje gozda. "Se pravi habitatni tip bele vrbe, kjer je prepovedana sečnja brez soglasij. Nismo imeli dovoljenja, da nadaljujemo s takšnim načinom sanacije." 

A to je zgolj eden od primerov, kjer se je izkoristila priložnost, opažajo jih več, pojasnjuje naravovarstveni svetnik Aleksander Koren. Predvsem je problematično, da se interventna dela izvajajo tudi na območjih, kjer avgustovskih poplav ni bilo in ni bilo storjene škode. Kot primer izpostavi interventne regulacije številnih potokov, kjer se v celoti odstranjuje obrežna zarast, stara več desetletij, in poglabljajo struge v monotone kanale.

In kako na ta incident in neusklajenost gleda Penec z direkcije, ki je naročnik del? "Kdor dela, tudi greši. Do usklajenosti seveda mestoma pride. Glede na škodo in obseg vseh delovišč so tudi manjše zadeve, kjer je mogoče kdo kdaj malenkost prehiter in ni dokončno usklajeno." In doda, da so dela strokovno zelo dobro narejena z razpoložljivo mehanizacijo in kadri delajo dovolj hitro. "Namen ni že gradnja vodnogospodarske infrastrukture, ki bi zadovoljila potrebam nadaljnjih 30, 50 let. Delo na vodotokih ni primerljivo z deli npr. na cestni, kanalizacijski infrastrukturi. Obseg škode je bil mnogo večji in težje je odpraviti posledice, predvsem kar se tiče odvoza vseh teh materialov."

Zaradi nujnosti pomanjkljive strokovne podlage

Interventni ukrepi se dostikrat zaradi nujnosti delajo s pomanjkljivimi strokovnimi podlagami, pojasnjuje Banovec. "Potem lahko že po nekaj mesecih opazujemo, da nekateri interventni ukrepi niso najbolj pravilno zamišljeni ali izvedeni." To pojasni na hipotetičnem primeru napačnega interventnega ukrepa: "Če narediš interventni nasip, lahko zaščitiš nekaj hiš, preusmeriš vodo na drugo stran reke, tam pa poplaviš celo naselje." "Pri vodah se mogoče zdi, da velja zdrava kmečka pamet, ampak je ni. Vsi vemo približno, kako voda teče, ampak v resnici je to zelo kompleksna stroka, ki razume pojave in jih je sposobna tudi predvideti. Ko nekaj delaš z naglico, lahko delaš resne napake," dodaja Banovec. 

Smo zelo pogrnili na tem področju

Matjašec meni, da premalo komuniciramo z domačini, ki so bili zelo prizadeti. "Zdaj imamo težave s kmeti, ki nočejo dati svoje zemlje, kamor bi se ta voda razlivala, čeprav vemo, da je bila ta zemlja včasih temu namenjena. Smo zelo pogrnili na tem področju, kjer bi morali sodelovati, intenzivno komunicirati z različnimi vpletenimi v ta problem." Kot domačinka je Darja Matjašec v Škofji Loki že poleti opozarjala, da moramo premisliti, kako ukrepati, da ne bi naredili še večje škode. "Vsega tega obrečnega zelenega pasu v samem mestu ne bi več imeli, če se kot iniciativa ne bi angažirali in poskušali nek dogovor s temi neposredno na terenu doseči."

1000 končanih, 200 delujočih

Vodotoki so utrpeli milijardno škodo, poškodovanih je bilo več kot 4000 kilometrov vodotokov. Od avgusta je direkcija s petimi koncesionarji in drugimi izvajalci vzpostavila normalno pretočnost na večini vodotokov. 

Dela so končana na več kot 1000 deloviščih, delujočih pa nekaj več kot 200, na katerih je prisotnih prek 1000 strojev in 400 delavcev. Predvidoma bodo dela končali do konca letošnjega marca, na težje dostopnih predelih pa do junija.

Lani smo za izredna dela koncesionarjem in drugim izvajalcem plačali 62 milijonov evrov. Največ denarja je dobil ljubljanski Hidrotehnik, in sicer slabih 22 milijonov evrov, sledi Nivo Eko s 16 milijoni evrov in VGP Drava Ptuj z devetimi. V letošnjem letu pa bomo namenili še 40 milijonov evrov.

Interventni ukrepi pa so po drugi strani vendarle osnova, da lahko dokaj mirno pričakujemo naslednje padavinske dogodke, pojasnjuje Banovec. "Ukrepi se ločijo na najbolj nujne ukrepe, ki so se odvijali v prvi polovici avgusta. Manj nujni, čeprav še vedno nujni, se odvijajo še zdaj in se bodo verjetno zaključili do konca junija. Z vidika intervencije je laiku mogoče nenavadno, da je to še vedno intervencija, če je bil dogodek avgusta lani. Ja, ampak je še kar intervencija." 

Narava se mora zaceliti

Dela je bistveno več, kot se je na začetku pričakovalo, pove Rok Fazarinc, gradbeni inženir, hidrolog in vodja Sveta za vode. "Procesov v naravi se ne da ustaviti z nekim datumom. Najbolj kritično je hudourniško zaledje, predvsem premiki ogromnih mas proda, peska, plavja, naplavin. To bo pa še nekaj časa treba vzdrževati, dokler se sama narava po sebi ne zaceli." 

Za ceste plačali 40 milijonov

Prvi dan po ujmi je bilo postavljenih 190 zapor, od tega 92 popolnih v skupni dolžini 465 kilometrov. To število je začelo strmo padati vsak dan po tragičnem dogodku, pravi Praprotnik. S prvimi interventni ukrepi so zagotavljali zasilno prevoznost – zavarovali nevarna mesta, očistili naplavine, bankine, sisteme odvodnjavanja ...

Lansko leto je Direkcija za infrastrukturo za interventna dela na cestah šestim koncesionarjem plačala 40 milijonov evrov, letos pa je predvidenih še 144 milijonov za preostanek del in nadgradnjo. Dela so končali sredi decembra, zdaj sklepajo prve pogodbe za sanacijo oz. vzpostavitev državnih cest v stanje pred nesrečo, da bo infrastruktura bolj trpežna, napoveduje Praprotnik. "V Škofji Loki so delali tudi ponoči pod reflektorji, da so rešili most."