Konec tedna sta na slovenskih cestah umrli dve osebi. V soboto zvečer je v Bertokih umrl 42-letni voznik mopeda iz Kopra. Vozil je po kolesarski stezi, zaradi vožnje preblizu desne strani vozišča pa je zapeljal na travo in trčil v drevo. Na kraju nesreče je umrl. V nedeljo okoli enih popoldne pa je v nesreči na Belem umrl 22-letni mladenič. Po prvih informacijah policije je nesrečo povzročil sam. »V desnem nepreglednem ovinku je vozilo zdrselo na nasprotni pas in čelno trčilo v avto 54-letnice, ki je pripeljala nasproti,« so navedli v PU Celje. On je na kraju nesreče umrl, njo so odpeljali v celjsko bolnišnico.
Do srede novembra je na slovenskih cestah letos umrlo že 105 ljudi. Davek prometnih nesreč, ki se šteje tako v žrtvah, hudo poškodovanih kot njihovih svojcih, je visok, so opozorili na sobotni osrednji prireditvi ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč, ki je potekala v ljubljanski mestni hiši. Slovenske ceste so od leta 1991 terjale več kot 7700 življenj, k temu je treba prišteti še trpljenje njihovih bližnjih, kar pomeni, da je smrt zaradi prometne nesreče prizadela okoli 50.000 ljudi v Sloveniji. Poleg tega je bilo po statistiki policije 309.000 ljudi hudo telesno poškodovanih. »Prometne nesreče so svojevrstna epidemija, ki traja vrsto let,« je predsednik Zavoda Varna pot Robert Štaba povlekel vzporednice med epidemijo covida-19 in prometnimi nesrečami.
Nujno je umirjanje prometa
»Najhujše posledice zlasti pri pešcih in vseh drugih izpostavljenih udeležencih v prometu je mogoče preprečevati z uvedbo območij umirjenega prometa,« pa je izpostavil direktor agencije za varnost prometa Jože Hribar. Slogan letošnjega svetovnega dne namreč v ospredje postavlja nujnost umirjanja prometa, posledično pa pomen nižanja hitrosti na cestah. »Če se hitrost zniža na 30 kilometrov na uro, preživi pešec, preživi kolesar, če pride do nesreče. Pri višjih hitrostih so posledice hujše,« o vzpostavljanju območij umirjenega prometa v okolici šol, vrtcev in spalnih naselij pravi Štaba. V nekaterih državah omejujejo promet na 30 kilometrov na uro v celotnih mestih, a samo postavitev prometnega znaka ni dovolj. Treba je preoblikovati celotno infrastrukturo, da se bodo vozniki tega držali. »Območje z najvišjo dovoljeno hitrostjo 30 kilometrov na uro mora biti območje, kjer vozniki vozil nedvomno ugotovimo, da nismo dobrodošli. Ker je cesta dvignjena, tlakovana, optično ožja in podobno. Možnih rešitev je veliko,« navaja Štaba.
Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije na cestah letno umre okoli 1,35 milijona ljudi, dnevno najmanj 3390. Na cestah v EU je lani umrlo 18.844 ljudi, kar je 37 odstotkov manj kot deset let prej. Družbenogospodarski stroški so ocenjeni na 128 milijard evrov oziroma približno tri odstotke BDP. tak
