Aljoz Ihan: Uporaba cepiva pred odobritvijo Eme spodkopava zaupanje
Alojz Ihan in Roman Jerala sta prepričana, da je odobritev Eme ključna pred uporabo cepiva.
Odpri galerijo
Madžarska cepivo Sputnik V uporablja pred odobritvijo Eme. FOTO: Agustin Marcarian/Reuters
Slovenska strokovnjaka Roman Jerala (Kemijski inštitut) in Alojz Ihan (Inštitut za mikrobiologijo Medicinske fakultete) sta posvarila pred uporabo cepiva proti covidu-19 pred odobritvijo Evropske agencije za zdravila (Ema), kot je to v primeru ruskega cepiva Sputnik V storila Madžarska.
»Ema ima vsekakor zelo razdelane postopke, kako je treba registrirati zdravila. Evropski dogovor je, da se mimo teh postopkov ne gre,« je poudaril vodja oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Alojz Ihan. Slednje po njegovem mnenju ne bi pomenilo le tveganja za določeno cepivo, ampak bi naenkrat postal mogoč tudi političen dogovor o zdravilih. »To praktično pomeni razsutje zaupanja v take pomembne institucije, kot je Ema,« je pojasnil.
Tudi sintezni biolog s Kemijskega inštituta Roman Jerala ocenjuje, da takšni dogovori o uporabi cepiva pred odobritvijo na Emi niso niti dobri niti produktivni. V tem primeru lahko po njegovem mnenju pride do kanibalizma, kot je prišlo lani spomladi pri nakupovanju zaščitne opreme. Ob tem je opozoril še, da bi majhne države v tem primeru »potegnile kratko«.
Jerala sicer meni, da je tudi Madžarska preverila kakovost cepiva preko svojega nacionalnega regulatorja, čeprav podatkov o tem nima. Bi pa bilo po njegovih besedah dobro, da Ema čim prej pogleda vse vloge. Opozoril je na nejasnosti glede omenjenega ruskega cepiva, za katerega je Ema sporočila, da ne izvaja formalnega pregleda, iz Rusije pa so sporočili, da so oddali vlogo za odobritev cepiva.
Ihan je ob tem izrazil upanje, da se bo povečala proizvodnja cepiv in da bodo odobrena tudi nova cepiva proizvajalcev, ki imajo velike proizvodne zmogljivosti, saj bi to lahko pospešilo tempo cepljenja v Evropi in pri nas. Po njegovih ocenah ob sedanjem tempu ni realno pričakovati, da bi do poletja precepili 70 odstotkov populacije.
Jerala medtem računa, da bi lahko vsaj od začetka aprila prihajale bistveno večje pošiljke cepiva in da bi lahko, če ne bo dodatnih zastojev v proizvodnji, do poletja vendarle precepili od 60 do 70 odstotkov populacije. Ob tem pa je treba biti pripravljen na to, da bomo lahko v enem dnevu cepili okoli 20.000 prebivalcev.
Glede dvomov tistih, ki odklanjajo cepivo AstraZenece, s katerim pri nas cepijo mlajše od 65 let, sta Jerala in Ihan izpostavila, da je sicer po izsledkih študij to cepivo nekoliko manj učinkovito, kar pa se tiče varnosti, pa je enako kot Pfizer-Biontechovo in Modernino cepivo, ki ju prav tako uporabljamo v Sloveniji. Cepivo AstraZeneca zelo dobro učinkuje pri preprečevanju hujšega poteka bolezni in smrti.
Ihan je med drugim izrazil tudi občutek tesnobe ob odpiranju številnih dejavnosti. »Vsi upamo, da bodo razmere ostale stabilne, ne bi bil pa presenečen, če bi začelo število okužb v nekaj tednih rasti,« je odgovoril na vprašanje, ali je pričakovati poslabšanja razmer zaradi sproščanja ukrepov. Kot je povedal, ne vemo, koliko drugih različic virusa bo k nam prišlo iz tujine.
»Ema ima vsekakor zelo razdelane postopke, kako je treba registrirati zdravila. Evropski dogovor je, da se mimo teh postopkov ne gre,« je poudaril vodja oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Alojz Ihan. Slednje po njegovem mnenju ne bi pomenilo le tveganja za določeno cepivo, ampak bi naenkrat postal mogoč tudi političen dogovor o zdravilih. »To praktično pomeni razsutje zaupanja v take pomembne institucije, kot je Ema,« je pojasnil.
Roman Jerala. FOTO: Dejan Javornik
Jerala sicer meni, da je tudi Madžarska preverila kakovost cepiva preko svojega nacionalnega regulatorja, čeprav podatkov o tem nima. Bi pa bilo po njegovih besedah dobro, da Ema čim prej pogleda vse vloge. Opozoril je na nejasnosti glede omenjenega ruskega cepiva, za katerega je Ema sporočila, da ne izvaja formalnega pregleda, iz Rusije pa so sporočili, da so oddali vlogo za odobritev cepiva.
Bo do poletja cepljenih 70 odstotkov populacije?
Alojz Ihan. FOTO: Jure Eržen/Delo
Jerala medtem računa, da bi lahko vsaj od začetka aprila prihajale bistveno večje pošiljke cepiva in da bi lahko, če ne bo dodatnih zastojev v proizvodnji, do poletja vendarle precepili od 60 do 70 odstotkov populacije. Ob tem pa je treba biti pripravljen na to, da bomo lahko v enem dnevu cepili okoli 20.000 prebivalcev.
Glede dvomov tistih, ki odklanjajo cepivo AstraZenece, s katerim pri nas cepijo mlajše od 65 let, sta Jerala in Ihan izpostavila, da je sicer po izsledkih študij to cepivo nekoliko manj učinkovito, kar pa se tiče varnosti, pa je enako kot Pfizer-Biontechovo in Modernino cepivo, ki ju prav tako uporabljamo v Sloveniji. Cepivo AstraZeneca zelo dobro učinkuje pri preprečevanju hujšega poteka bolezni in smrti.
Odpiranju morda sledi poslabšanje epidemiološke slike
Ihan je med drugim izrazil tudi občutek tesnobe ob odpiranju številnih dejavnosti. »Vsi upamo, da bodo razmere ostale stabilne, ne bi bil pa presenečen, če bi začelo število okužb v nekaj tednih rasti,« je odgovoril na vprašanje, ali je pričakovati poslabšanja razmer zaradi sproščanja ukrepov. Kot je povedal, ne vemo, koliko drugih različic virusa bo k nam prišlo iz tujine.
