Investitor in svetnik Pišek čaka na občino
Krajane iz Društva za našo vas Lopata je razburil obisk ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca v Celju, ko je dejal, da se že dalj časa ukvarjajo s priključkom Lopata in da bodo projekt v kratkem zaprli. Krajani nasprotujejo gradnji Malega logističnega centra (MLC) podjetnika Petra Piška, povezovalne ceste do avtocestnega priključka Celje zahod z dvema krožiščema, ki bi avtocesto približal Piškovim tovornjakom. Vlada je lani pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za MLC ustavila. Prostorska ureditev je zdaj odvisna od Mestne občine Celje. Pišek je mestni svetnik.
Podjetnik Peter Pišek, sicer tudi predsednik sekcije za promet pri obrtni zbornici, si že nekaj let prizadeva za MLC na Lopati. Načrte je že oklestil, tako je že pred časom povedal, da tam ne bo bencinske črpalke, še vedno pa je predvidena gradnja varovanega parkirišča s 70 parkirnimi mesti za tovornjake s spremljajočimi servisnimi dejavnostmi. Ključna pa je povezovalna cesta do obstoječega avtocestnega priključka. Krajani so prepričani, da bodo s tem dobili samo še veliko več tovornjakov pred svoja vrata. Razjezilo jih je, ker je Vrtovec ob obisku v Celju za povezovalno cesto uporabil izraz »priključek« Lopata. Kot so zapisali v svojem pismu medijem, gre pravzaprav za »drugi izvoz Celje zahod v razdalji 500 metrov od obstoječega«. Že nekaj časa opozarjajo, da gre projekt na roko zasebniku in ne celotni skupnosti.
Celotni projekt je bil pred tremi leti ocenjen na 16,5 milijona evrov. Takrat je bilo predstavljeno, da naj bi vse navezovalne ceste in izvoz z avtoceste financirala Dars in celjska občina, skupno slabih 3,5 milijona evrov, drugo pa družba Frigotransport Pišek&HSF. Ministrstvo za infrastrukturo je konec leta 2018 dalo pobudo za državni prostorski načrt, januarja 2019 je ministrstvo za okolje in prostor (Mop) v delni odločbi zapisalo, da je treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje.
Kje smo?
Iz Mopa so odgovorili, da je bila priprava DPN za MLC Lopata ustavljena, »s tem pa tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje. Vlada je s sklepom ta DPN ustavila julija 2021. Načrtovana prostorska ureditev trenutno ni opredeljena kot prostorska ureditev državnega pomena, zato za njeno načrtovanje ni pristojna država, ampak občina.« Ministrstvo za infrastrukturo pa je celjski občini odgovorilo, da soglašajo, »da se za načrtovane prostorske ureditve pripravi prostorski akt, ki je skupnega državnega in lokalnega pomena. Pri tem prostorske ureditve državnega pomena, ki so v pristojnosti Darsa in ministrstva za infrastrukturo, predstavljajo le manjši del predvidenih ureditev.«
Pomoč zasebniku
Krajani Lopate so se besedam ministra Vrtovca v Celju upravičeno čudili: »Kateri prostorski akt je podlaga dobremu sodelovanju župana Šrota, ministra Vrtovca in predsednika uprave Darsa Hajdinjaka za 'zasebni izvoz tovornjakov' (novega priključevanja na Lopati) za Mali logistični center Lopata?« Prav to vprašanje, v kolikšni meri se v projekt podjetnika lahko finančno vpletata tako država kot občina, ostaja – da ne bi država neupravičeno pomagala določenemu podjetju, občina pa poslovno sodelovala ali pomagala podjetju, katerega direktor je mestni svetnik.
Na občini sicer pojasnjujejo, da gre za projekt, ki bo razbremenil lokalne ceste. Potrdili so, da je optimizirana varianta prometne ureditve že izdelana, nadaljnji postopki umestitve prometnic v prostor pa so odvisni od občinskega prostorskega načrta. Napovedali so, da bo izvedena tudi presoja vplivov na okolje ter izdelan elaborat ekonomike. Krajani sicer vztrajajo, da je gradnja nove povezovalne ceste neupravičena, sploh z javnimi sredstvi. Peter Pišek, ki je že večkrat povedal, da bo nova ureditev s prometnega vidika za Lopato boljša, je včeraj navedbe krajanov komentiral le: »Naj jim Bog pomaga.«
