Kako bi lahko Golobova vlada pomagala tisku?

Na ministrstvu za kulturo so s težavami slovenskih tiskanih medijev, ki so se znašli v krizi, seznanjeni. Pravijo, da je obstoj kakovostnih tiskanih medijev ključen za pravico državljanov do obveščenosti. V tujini so jih sicer že zaščitili na različne načine.

SLOVENIJA > Pred tiskanimi mediji je po finančni krizi leta 2007 in nedavni pandemiji covida-19 novo težko obdobje. V času energetske krize se soočajo z vse višjimi cenami papirja, uničenimi distribucijskimi mrežami, zmanjšanjem oglaševalskih prihodkov in upadom naročnin. Da bi poskušali najti rešitev za obstoj tiskanih medijev, so pogovori med ministrstvoma za kulturo in za gospodarstvo ter novinarsko skupnostjo že stekli. Kot je slišati, na pristojnih ministrstvih že preigravajo scenarije pomoči po zgledu nekaterih drugih držav, do njihove implementacije pa bi lahko preteklo nekaj mesecev, saj je treba najprej pripraviti pravno podlago, ki bi vzdržala tudi presojo Bruslja glede državne pomoči.

Avstrija je spremenila zakonodajo

Ukrepe za pomoč (tiskanim) medijem in novinarstvu je večina razvitih držav pripravila v času pandemije covida-19, ko je bila v Sloveniji na oblasti Janševa vlada, ki pa se zaradi svojega sovražnega odnosa do novinarjev s tem področjem ni posebej ukvarjala. Kot ugotavlja tudi Evropska zveza novinarjev, Slovenija razen splošne pomoči, ki je bila v obliki financiranja čakanja na delo na voljo vsem podjetjem, medijem in novinarjem ni namenila nobene specifične pomoči. Nemčija na primer tudi ni poznala neposredne pomoči tiskanim medijem, a kot poudarjajo v Društvu novinarjev Slovenije (DNS), je v letu 2021 tiskanim medijem ponudila 220 milijonov evrov kot pomoč pri okrevanju in digitalnem prehodu.

Jernej Amon Prodnik

katedra za novinarstvo FDV

“Tisk ostaja osrednji vir poglobljenega in kredibilnega novinarstva.”

“Po aferi Kurz in razpravah o tem, v kolikšni meri je ruska mašinerija uspešna pri promoviranju lažnih novic, se je Avstrija lani jeseni odločila za spremembo zakonodaje, ki ureja podpore medijem. Evropski komisiji je priglasila shemo za pomoč kakovostnemu novinarstvu, vredno okoli 20 milijonov evrov, skupaj pa bo za financiranje tiska, digitalnih medijev in komercialnih elektronskih medijev namenila 83 milijonov evrov,” pojasnjujejo v DNS. Avstrijska pomoč naj bi bila namenjena medijem z določenim številom novinarjev, primerno produkcijo in spletnim obiskom, pri čemer so strankarski mediji izvzeti.

Največ izvirnih zgodb iz tradicionalnih novinarskih uredništvih

Norveška vlada je, soočena s posledicami karantenskih ukrepov, na primer pognala posebno shemo za podporo tisku ob pandemiji v vrednosti 30 milijonov evrov, medtem ko je Francija že leta 2017 za spodbude tisku namenila 262 milijonov evrov, daleč največ v Evropi. Polovico tega denarja so prejeli tiskani mediji za distribucijo, raznos, ustvarjanje lokalnih in regionalnih vsebin, ki so manj zanimive za oglaševalce ...

Kar nekaj evropskih držav je v pandemičnih časih s posebnimi ukrepi pomagalo svojim tiskanim medijem.

“Tisk ostaja osrednji vir poglobljenega in kredibilnega novinarstva, čeprav se je v mnogih medijskih okoljih po svetu znašel v finančnih škripcih,” poudarja Jernej Amon Prodnik s katedre za novinarstvo ljubljanske fakultete za družbene vede. In nadaljuje: “Njegov pomen za širšo politično skupnost si lahko ogledamo na dveh primerih. V okolju, kjer mediji uspešno nadzorujejo nosilce politične in ekonomske moči, se bodo ti na primer obnašali drugače kot tam, kjer so mediji preprosto njihov piarovski podaljšek. Ti akterji in institucije bodo pogosto že vnaprej odvrnjeni od problematičnih dejanj, ker jih bo skrbelo, da jih bodo kritični mediji razkrinkali in jim prinesli negativno publiciteto. Poleg tega se na primer največ izvirnih novinarskih zgodb še vedno pojavi v tradicionalnih novinarskih uredništvih. Mnoge tematike brez njih zato ne bi bile obravnavane podrobno ali pa bi bile celo spregledane. To je posebej problematično v majhnih lokalnih okoljih, kjer je drugih tovrstnih virov informacij malo. Pri tem pa mediji niso vir le za svoje bralke in bralce, saj poročanje drugih medijev skoraj po pravilu spremlja tudi novinarska skupnost kot celota. Številne najbolj pereče zgodbe, ki jih najprej objavi en medij, za njimi zasledujejo drugi novinarji in s tem prispevajo, da postanejo del javne sfere in pridobivajo na odmevnosti. Resni mediji torej ne prinašajo koristi le svojim bralkam in bralcem, z njihovo krizo pa posledično izgublja družba kot celota.”

Uspešna danska shema

Kot primer dobre prakse državne pomoči (tiskanim) medijem, ki se lahko sicer izvaja v oblikah neposredne podpore, davčnih ugodnosti, državnega oglaševanja in projektnih ali drugih posebnih shem, na DNS izpostavljajo tudi Dansko.

“Njihova shema je po mnenju danskih novinarskih organizacij uspešna, saj vzpodbuja zaposlovanje novinarjev in produkcijo vsebin. Pomemben kriterij je namreč obseg izvirnih vsebin. Po njihovem mnenju je shema zavarovala številna delovna mesta v novinarstvu. Eden od pogojev za prejem pomoči je tudi sklenjena kolektivna pogodba ali dogovor s podobno vsebino za medijske delavce," pojasnjujejo v novinarskem stanovskem društvu. Pri danski shemi gre sicer za produkcijsko podporo glede na produkcijske uredniške stroške v vrednosti 53 milijonov evrov letno.

In kaj na vse skupaj pravijo na ministrstvu za kulturo? Da so s težavami tiskanih medijev seznanjeni. “Prav tako menimo, da je obstoj kakovostnih tiskanih medijev ključen za pravico državljanov do obveščenosti, saj ostajajo zlasti dnevni časopisi in politični tedniki pomembni viri informacij in izvirnega novinarskega poročanja,” dodajajo. V letošnjem letu je sicer za sofinanciranje medijskih vsebin predvidenih okoli tri milijone evrov.

“Zavedamo pa se, da z omenjenim razpisom ni mogoče rešiti težav tiskanih medijev. Zato bomo po zgledu več držav EU analizirali različne oblike pomoči tiskanim medijem, tako sistemske kot interventne. Skupaj z ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport ter z ministrstvom za finance pa bomo v najkrajšem možnem času ustanovili medresorsko operativno skupino, ki bo v okviru zakonskih in proračunskih možnosti predlagala rešitve za probleme tiskanih medijev,” napovedujejo na ministrstvu, ki ga vodi Asta Vrečko (Levica).

Spomnimo še, da je EU z novimi pravili, sprejetimi decembra 2021, uvedbo ničelne stopnje DDV dovolila tako za tiskane kot za spletne medije. Irska je z januarjem 2023 to storila za časopise in nekatere zdravstvene izdelke.


Najbolj brano