Skupna občinska uprava – Skupna služba varstva okolja (SSVO) je v novembru postavila na ogled spletno razstavo o Stražunu, mestnem gozdu sredi Maribora. Razstava predstavlja Stražun, njegovo zgodovino in pomen v današnjem življenju mesta in njegovih prebivalcev, seznanja z rastlinstvom ter »prebivalci« gozda, z gozdnim bontonom … Obiskovalce Stražunskega gozda želijo nagovoriti o vplivu gozdnega prostora na ljudi in mesto, na živali in rastline ter odpreti razpravo o problemih in možnih rešitvah za to območje.

Ena največjih strnjenih gozdnih površin v mestu

Stražunski gozd je ena največjih strnjenih gozdnih površin v mestu, del žive narave v urbanem okolju, kamor se lahko Mariborčani zatečemo iz mestnega življenja. Je naravni spomenik, oblikovana in ekosistemska naravna vrednota lokalnega pomena ter gozd s posebnim namenom. Na Stražun gravitira skoraj četrtina prebivalcev Maribora, ki jim ta mestni gozd omogoča sprostitev, rekreacijo in stik z naravo. Ima pomembno okoljsko in ekološko funkcijo ter veliko potencialov, pomembno pa je, da zanj ustrezno skrbimo.

Razstava je dostopna na povezavi. Prvotno je bila pripravljena za postavitev v mestnih četrteh, ki si delijo ta mestni gozd – Tezno, Pobrežje in Brezje-Dogoše-Zrkovci -, a je zaradi epidemioloških razmer zaenkrat na ogled samo na spletu. Povod za razstavo so bile razprave na sestankih vodstva občine in vodstev mestnih četrti, ki so jih imeli v tem letu in na katerih so veliko govorili tudi o težavah in potencialih Stražuna. O tem, kako ga doživljajo, s čim v njem niso zadovoljni in kakšnega si želijo, pa sprašujejo tudi obiskovalce gozda v spletni anketi.

Mariborska občina v lasti le 10 odstotkov Stražuna

Mestna občina Maribor ima v lasti samo okoli 10 odstotkov površine Stražuna, in na tem delu s SSVO redno izvajajo različne aktivnosti, katerih namen je, da ohranjajo oziroma izboljšujejo kvaliteto tega območja:

  • V okviru akcije odstranjevanja zelenega obreza, ki ga je koordinirala SSVO, so lani in letos iz Stražunskega gozda odstranili skupno okoli 20 ton obreza. Na mesta, s katerih je bil odstranjen, so postavili začasne opozorilne table o prepovedanem odlaganju odpadkov. To se je izkazalo kot učinkovito, saj letos na teh mestih obreza ni bilo. Ob tem je treba poudariti, da zeleni obrez in drugi odpadki ne sodijo v gozd. V obrezu so namreč lahko tudi tujerodne (invazivne) vrste, izkušnje pa kažejo, da se lahko začnejo ob kupu obreza kaj kmalu nabirati tudi drugi odpadki. Vse odpadke, tudi zeleni obrez, lahko odpeljemo v zbirni center (na območju MO Maribor sta v Plinarniški in Lahovi ulici). Na mesta, s katerih so odstranili zeleni obrez, so kasneje posadili 125 avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst.
  • Za saditev so določili tudi območje mlak, kjer so bili v preteklosti opravljeni posegi, s katerimi se je spremenil življenjski prostor rastlinskih in živalskih vrst. Z vidika biotske pestrosti so mlake pomembno naravno okolje in habitat zavarovanih dvoživk (pupki, žabe) in mnogih vodnih žuželk. Pri sadnji v gozdu so zagotovili ustrezna spričevala o istovetnosti in kakovosti gozdnega reprodukcijskega materiala, vrste, primerne za sadnjo, pa določili s strokovnjaki iz Zavoda za gozdove Slovenije in Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.
  • Skozi Stražunski gozd poteka lepo vidna stara, ledenodobna struga Drave z značilnimi ježami. V zahodnem delu se zato pojavljajo izviri, območje pa je močvirnato. Izviri so v preteklosti napajali potok in mlake. Revitalizacija potoka, manjših stoječih vodnih površin (mokrišč) in izvirov je zato nujna ter mora biti skladna z ekosistemsko vlogo, ki jo imajo te vodne površine. Stražunski potok in vodne površine želijo sanirati in jih vrniti v prvotno stanje. Zato so izvedli hidrogeološke študije izvirov, ki so opredelile glavne značilnosti vode v izvirih, njihovega zaledja, hidravliko delovanja izvirov in oceno izdatnosti v času nizkih in srednjih vod. Na osnovi rezultatov bodo lahko določili najpomembnejše ukrepe in načrt ureditve in zavarovanja izvirov.
  • S pomočjo Društva študentov naravoslovja so to poletje in jesen na območju Stražuna (pa tudi Mariborskega otoka) odstranili invazivne rastlinske vrste, ki lahko s širjenjem poslabšajo življenjske razmere za domorodne vrste. Na teh območjih sta prisotni predvsem zelnati tujerodni vrsti japonski dresnik in žlezava nedotika ter veliki pajesen kot drevesna vrsta. Tudi sicer pri aktivnostih v Stražunu sodelujejo s pristojnimi strokovnimi službami in društvi.
  •  V okviru čistilne akcije Na sprehod, po odpadke v Stražun smo Mariborčani v oktobru 2020 iz gozda odnesli za 380 kilogramov mešanih komunalnih odpadkov; v letošnji spomladanski čistilni akciji je bilo v Stražunu zbranih odpadkov že manj.
  • V lanskem letu so začeli z odstranjevanjem lop na območju vrtičkov, ki so bile polne odpadkov. Letos so s tega območja odstranili še eno veliko odlagališče mešanih komunalnih odpadkov.
  • V okviru participativnega proračuna MOM za leti 2021 in 2022 je bilo predlaganih in izglasovanih več pobud občanov za ureditev Stražunskega gozda oziroma njegovih posameznih delov. Med drugim je bila letos pripravljena projektna naloga za idejno zasnovo ureditve učilnice na prostem in prostora za sprostitev odraslih v Stražunskem gozdu. Naloga bo realizirana v letu 2022.