Občina je zato, da bi ustavila to propadanje in vrnila življenje vanjo, pred petimi leti začela njeno temeljito prenovo, projekt pa je zdaj med regionalnimi nominiranci za nagrado Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije zlati svinčnik in nacionalni nominiranec za nagrado za krajinsko arhitekturo, ki jo podeljuje mednarodna organizacija krajinskih arhitektov IFLA.

Na prenovljeni Slovenski ulici imajo prednost pešci in kolesarji. FOTO: Miran Kambič

»V tem zračnem mestu, ki se po belih prašnih cestah razliva v ravnino, je shranjeno tudi moje otroštvo – podoba bosih nog, ki uživajo v žametnem prahu poletja in nato tečejo za cisterno, ki škropi ulice, da se po nogah delajo blatne rjave pike,« je poleti prašne, jeseni in pozimi pa blatne soboške ulice iz petdesetih let prejšnjega stoletja v eni svojih kratkih avtobiografskih zgodb nostalgično opisala domačinka, pisateljica Bea Baboš Logar. A v času njenega otroštva so bile na takrat Titovi ulici kljub prahu in blatu nagnetene skoraj vse trgovine v mestu, lekarna, hotel, banka, kavarna, edina slaščičarna in ulica je čez dan vrvela od življenja.

Z osamosvojitvijo
začetek umiranja

Ko je Slovenija postala samostojna in se je ulica iz Titove preimenovala v Slovensko, pa se je z gradnjo trgovskih središč zunaj mesta začelo njeno umiranje. Z vsakim novim trgovskim kompleksom zunaj mesta je na Slovenski ulici zazevalo nekaj novih praznih lokalov in prostorov. Sobočani so bili do takšnega dogajanja zelo kritični, obenem pa so trumoma odhajali po nakupih v nova trgovska središča. Na občini pa so se čez čas odločili, da propadanju naredijo konec, in pripravili natečaj za izdelavo projekta celovite prenove Slovenske ulice in Trga zmage, na katerem je s svojim predlogom zmagala skupina arhitektov, v kateri so bili prof. dr. Matej Blenkuš, doc. Darja Matjašec, Nejc Florjanc in Primož Žitnik ter soavtorja Dominik Košak in Grega Valenčič.

Površine ulice so iz granitnih tlakovcev, granitnih plošč in betona. FOTO: Miran Kambič

»Predlog izkazuje dobro poznavanje in občutenje prostora, v katerega vstopa. Veliko predlogov se zdi skoraj samoumevnih – kar je dandanes redka kvaliteta, ki zahteva razumevanje in zadržanost. Okvirji urbanega prostora centra Sobote so bili dolgo nazaj premišljeno podani s strani arhitektov Takača in Novaka, natečajni predlog jih prepozna in z dobro mero občutka polni manjkajoče dele mozaika ... Predlog identificira bogato bulvarsko zasnovo južnega dela Slovenske ulice in ga ambiciozno preoblikuje. Najmočnejši element – uvedba novega dvojnega drevoreda – artikulira dinamiko gibanja po bulvarju. Pod visokimi krošnjami se bo s časom lahko jačala tudi dinamika v pravokotni smeri – moč programov bulvarja in povezanost z zaledjem bo posameznim ambientom dajala moč in v določenem trenutku prevoznost Slovenske ulice ne bo več potrebna,« so ob izboru njihovega predloga obnove leta 2017 zapisali člani izborne komisije.

Najbolj kakovosten ambient

In tako se je občina ob izdatni pomoči denarja iz evropskega sklada za regionalni razvoj lotila postopne prenove središča po izbranem projektu. Najprej je bil prenovljen Luthrov drevored na Trgu zmage v bližini evangeličanske cerkve, nato je v dveh korakih sledila prenova Slovenske ulice, ki se je končala decembra leta 2019.

Z zaprtjem uličice pri občinski stavbi je nastal Luthrov drevored. FOTO: Miran Kambič

»Slovenska ulica je najbolj kakovosten, spomeniško zaščiten urbani ambient Murske Sobote. Ob njej so nanizane najpomembnejše stavbe, zgrajene od sredine devetnajstega do sredine dvajsetega stoletja. Stavbe so v relativno dobrem stanju, urbani prostor pa pestita pomanjkanje mestnega utripa in beg komercialnih vsebin v številne blagovne centre na mestnem obrobju.

Ureditev Slovenske ulice temelji na konceptu poenotenja in intenzivne ozelenitve javnih površin. Predhodnih približno 20 lip, ki so bile na začetku gradnje uspešno presajene na novo ureditev Expano pri Soboškem jezeru, je nadomeščenih s približno 90 gledičijami, zasajenimi v dvorednem drevoredu vzdolž celotne 380-metrske ureditve. Cilj zasaditve je izboljšanje mikroklime, predvsem na račun senčenja v poletnih mesecih, dvig kakovosti urbanega prostora in postopen prehod iz prometnih v peščevske površine. Drevesa so ritmično zasajena v tri sklope, ki celotno ulico delijo na tri različne ambiente. Ulica je tlakovana s pohorskim tonalitom, ki smo ga v celoti reciklirali iz predhodnih delnih ureditev posamičnih uličnih odsekov. Osrednja os je tlakovana s kockami, robovi pa s ploščami. Vmes so položeni pasovi belih betonskih prefabrikatov, ki celotno potezo ritmično členijo na štirimetrski takt, prav tako označen z drevesi in urbano opremo. Z umestitvijo dvojne osi dreves, svetilk in klopi je razmerje med sorazmerno široko ulico v odnosu do precej nizkih stavb umirjeno in usklajeno z merilom človeka. Prostor je subtilno členjen tako v vzdolžni kot tudi prečni smeri, a hkrati ohranja svojo enovitost in celovitost pristopa.

Drevored je zasajen v treh različnih ritmih. FOTO: Jože Pojbič

Prometna ureditev je zasnovana fleksibilno, brez posegov v zasnovo lahko celotna ulica funkcionira kot klasična dvosmerna cesta, enosmerna cesta z bočnim parkiranjem ali pa kot v celoti pešcem in kolesarjem namenjena površina, prevozna le za javna prevozna sredstva. Občina namreč načrtuje, da bo v približno dveh letih ulico v celoti zaprla za osebni promet,« je v imenu skupine avtorjev bistvo prenove povzela Darja Matjašec.

Do ranljivih
uporabnikov prijazno

Posebnost ureditve je tudi, da je po vsej dolžini in širini ulica samo v eni ravnini, brez dvignjenih delov, robnikov ali drugih neravnin in ovir. Tako je prijazna do ranljivejših uporabnikov – starejših, invalidov, družin z otroki, pa tudi kolesarjev ali voznikov skirojev. In še ena, v boj proti posledicam podnebnih sprememb usmerjena zanimiva rešitev: deževnico z večjih stavb v ulici zbirajo v rezervoarje in jo v sušnem času uporabljajo za zalivanje dreves novega uličnega drevoreda. Tudi izbor gledičij za drevored, ki ima zdaj bistveno več dreves kot pred prenovo ulice, ni naključen: ta drevesa so zelo odporna proti vročini in suši in dobro prenašajo urbano okolje.

Zdaj, dve leti po zaključku prenove, je že mogoče reči, da je bila ta uspešna in da se tudi zaradi prijaznejše ulice vanjo postopno vrača življenje. Seveda sama prenova ne bo dovolj, ali, kot je dejal donedavni soboški župan in sedanji minister Aleksander Jevšek: »Prenova je arhitekturni pogoj za to, da lahko začnemo govoriti o oživitvi mestnega jedra, in kaže, da smo imeli prav, ko smo se odločili zanjo.«

Občina in njene službe ter zavodi pa se za oživitev mestnega središča trudijo tudi tako, da Slovensko ulico, ki je zdaj urejena tako, da jo je mogoče hitro spremeniti v prireditveni prostor, uporabljajo za vrsto dogodkov in prireditev na prostem, kot so koncerti Soboških dnevov in Soboškega poletja, pa Festival prekmurske šunke in gibanice, večje proslave in drugo. Obenem pa spodbujajo tako podjetja kot državne ustanove, da zapolnjujejo prazne poslovne prostore vzdolž ulice.