V zdravstvu bodo obdržali prakso naročanja
Med epidemijo je v vseh zdravstvenih ustanovah naročanje na preglede oziroma obiske pri zdravniku postalo obvezno. Se torej zdaj, ko je večina ukrepov odpravljenih in se vam ne telefonsko številko ambulante nihče ne oglasi, lahko kar pojavite v čakalnici?
V večjih zdravstvenih domovih so se pred epidemijo vile dolge vrste čakajočih pred ambulantami družinskih zdravnikov, zdaj je nasprotno. V čakalnicah zeva praznina, saj so se pacienti navadili prihajati ob določenih urah, veliko stvari pa opravijo kar po elektronski pošti ali s klicem (izdaja receptov, napotnic).
Marsikdo še pogreša staro navado, da je šel k zdravniku, ko je imel čas ali je opazil, da mu bo zmanjkalo zdravil. Zdaj se je treba za obisk naročiti, pri čemer se zgodi, da telefon velikokrat zvoni v prazno, na odgovor na elektronsko sporočilo pa je treba čakati. To je precej neprijazno do starejših, ki nimajo pomoči svojcev, zato si marsikdo želi nazaj staro prakso. A te očitno ne bo več. Vsi ukrepi, ki so se z epidemijo uveljavili, se ne bodo poslovili, če so se izkazali za učinkovite.
In naročanje je za organizacijo dela v zdravstvu učinkovit ukrep, odgovarjajo naši sogovorniki.
Dodatna pomoč v administraciji
»Naročanja nikakor ne bomo ukinili, saj smo si že pred epidemijo prizadevali, da bi bilo čim več pacientov naročenih,« je povedal Aleksander Stepanović, direktor Zdravstvenega doma (ZD) Škofja Loka in strokovni vodja Osnovnega zdravstva Gorenjske.
Tudi v ZD Antona Drolca Maribor se zavzemajo za naročanje na preglede. Prav zdaj ustanavljajo informacijsko točko, na kateri se bo lahko pacient naročil, lahko bo poslal elektronsko pošto ali poklical in bo dobil takojšen odgovor. Za namen pomoči v administraciji so namreč dobili dodatna sredstva in bodo zaposlili deset ljudi. Trenutno so na izobraževanju in bodo kmalu začeli delati, je dejal Jernej Završnik, zdravnik in direktor mariborskega ZD.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje so potrdili, da enemu timu družinske medicine (ambulante) od letošnjega leta dalje (na podlagi Splošnega dogovora 2022) priznajo dodatnega 0,3 administrativno-tehničnega delavca iz ur. Za vse ambulante družinske medicine to pomeni skupno dodatnih 292 delavcev iz ur, s čimer se zmanjšujejo nekatere administrativne obremenitve za zdravnike.
Naročite se tudi k frizerju
O naročanju je Završnik s primero povedal, da se je tudi sam pri frizerju dolgo časa upiral sistemu naročanja: »Ko sem šel mimo salona, sem vprašal, ali imajo čas. A sem postopno obupal, ker je bilo vse pogosteje treba čakati in se zdaj naročam. Gre za neko kulturo. Če imaš naročene paciente in pridejo v čakalnico nenaročeni, nastaja zmeda.«
Pred ambulantno lahko sicer pridete nenajavljeni, a boste morali na pregled čakati, ker imajo prednost naročeni (razen seveda nujnih in življenjsko ogrožajočih stanj). Vprašanje pa je, ali boste do ambulante sploh prišli in vas ne bodo zavrnili že pri informacijskem okencu, kjer imajo sezname za posamezni dan naročenih pacientov.
Naročanje torej po koncu epidemičnih ukrepov ostaja, se pa ukinja ukrep kratkotrajnih bolniških odsotnosti.
Prebivalci, ki so lahko med pandemijo kratke bolniške odsotnosti urejali tudi mimo zdravnika, se morajo zdaj znova obrniti nanj. Pravica do največ tridnevne odsotnosti, ki jo je bilo mogoče izkoristiti enkrat na leto in v kosu, je veljala do konca letošnjega maja.
Stepanović pravi, da ukinitev kratkotrajne bolniške ne pomeni bistveno povečanega obsega dela; »žal je namreč tudi v času veljave to vedel le malokdo in so nekateri delodajalci še vedno zahtevali bolniški list«.
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan obljublja, da bo na področju primarnega zdravstva vzpostavljen red, kar v prenesenem pomenu pomeni tudi, da bodo zdravniki bolj dosegljivi in bodo na telefonske klice odgovarjali sproti. Obljubljeni interventni zakon v zdravstvu, ki bo vnesel potrebne spremembe na primarno raven zdravstva, naj bi bil predstavljen kmalu.
