Ponedeljek, 3. 4. 2023, 22.10
1 leto
So to Putinovi tihi zavezniki?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,69
47
Ruski predsednik Vladimir Putin že leta načrtno snubi države v razvoju, da bi jih v merjenju moči z Zahodom privabil na svojo stran.
Rusijo pri njenem napadu na Ukrajino glasno podpira le nekaj držav. Veliko pa je držav, ki na zunaj razglašajo svojo nevtralnost v obdobju vojne v Ukrajini, a po drugi strani nočejo uvesti sankcij proti Rusiji, temveč z ohranitvijo ali celo okrepitvijo trgovinskih stikov z Rusijo pomagajo Moskvi.
V obdobju hladne vojne, ko sta merila moči zahodni blok pod vodstvom ZDA ter Sovjetska zveza s svojimi sateliti (države nekdanjega Varšavskega pakta, ki so bile podrejene Moskvi), se je oblikovalo gibanje neuvrščenih držav. Med pomembnimi članicami tega gibanja oziroma organizacije je bila tudi Titova Jugoslavija.
Neuvrščene države tretjega sveta
Te neuvrščene države, ki so bile v večini nekdanje kolonije evropskih velesil, so bile vsaj na deklarativni ravni nevtralne. Seveda sta svoj vpliv v te države poskušala širiti tako Washington kot Moskva. Še zlasti Moskva (takrat je bila glavno mesto supersile Sovjetske zveze) je bila velika podpornica dekolonizacije.
Velika večina neuvrščenih držav je bila del tako imenovanega tretjega sveta oz. držav v razvoju. Ta del sveta je postal pomemben tudi v obdobju vojne v Ukrajini ter zaostrenih odnosov med Zahodom in Rusijo.
Rusko snubljenje držav v razvoju
Še zlasti Moskva poskuša okrepiti svojo mednarodno težo v odnosu do Zahoda z navezovanjem tesnih zavezniških stikov z državami v razvoju. Prav tako ni nepomemben podatek, da sta tako Rusija kot Kitajska opazovalki v gibanju Neuvrščenih.
Kitajska in Indija sta po številu prebivalcev največji državi na svetu ter drugo in peto največje gospodarstvo na svetu. Za Kitajsko ni presenečenje, da se ni pridružila zahodnim sankcijam proti Rusiji, bolj neprijetno za Zahod pa je dejstvo, da se jim ni pridružila Indija.
Tudi ruski predsednik Vladimir Putin v svojih javnih izjavah pogosto snubi in nagovarja države v razvoju. Pri tem igra na strune protiameriške in protizahodne usmerjenosti številnih prebivalcev teh držav. Številne med njimi so bile namreč nekdanje kolonije evropskih velesil, iz česar izhajajo tudi številne zamere, ki so del zgodovinskega spomina ljudi v teh državah.
Ko Putin igra na protizahodne strune
"Zahod je svojo kolonialno politiko začel že v srednjem veku, nato pa so sledili trgovina s sužnji, genocid nad staroselskimi ljudstvi v Ameriki, ropanje Indije, Afrike, vojne Anglije in Francije proti Kitajski (pri čemer je namenoma pozabil na ruske vojne proti Kitajski, op. p.) (…) Cele narode so zasvojili z mamili (namig na opijski vojni Velike Britanije proti Kitajski, op. p.) in namenoma iztrebili etnične skupine. Zaradi zemlje in virov so lovili ljudi kot živali," je septembra lani med drugim povedal Putin. Poleg tega je današnje zahodne elite obtožil kar satanizma.
Deloma je Putin pri tej politiki uspešen. Na glasovanjih v Združenih narodih usklajeno z Moskvo glasuje sicer le peščica držav: na primer Belorusija, Sirija, Eritreja, Mali, Demokratična republika Kongo ali Severna Koreja (zadnja običajno pri glasovanjih sploh ne dvigne glasovnic). A pomembnejši je podatek, kdo vse se pri glasovanjih o resolucijah ZN, ki obsojajo rusko agresijo, vzdrži glasovanja ali sploh ne dvigne glasovnic.
Kitajska in Indija
Na prvem mestu med temi državami je Kitajska, drugo največje gospodarstvo na svetu in vzhajajoča supersila. Ta je na zunaj nevtralna, a je njena politika, objektivno gledano, v korist Moskve.
Zaradi vojne v Ukrajini ni spremenila svoje politike do Rusije še ena vzhajajoča azijska velikanka – Indija.
Turčija, ki jo vodi Recep Tayyip Erdogan, je edina članica Nata, ki ni uvedla sankcij proti Rusiji. Tudi z oviranjem Švedske in Finske (tej je na koncu prižgala zeleno luč) pri njunem vstopanju v Nato je Erdogan jezil Zahod.
Ta je bila v obdobju hladne vojne ena od ustanovnih članic gibanja Neuvrščenih, a je imela tudi dobre stike s Kremljem. Sovjetska zveza in pozneje Rusija sta tudi veliki dobaviteljici orožja Indiji. Zato ne preseneča, da se Indija ni pridružila zahodnim sankcijam proti Rusiji, ampak je celo povečala uvoz energentov iz te države (uvoz ruske nafte naj bi se povečal za kar 20-krat).
Južna Afrika, Turčija, Brazilija in Srbija
Na glasovanjih o resolucijah v Združenih narodih, ki obsojajo ruski napad na Ukrajino, se običajno vzdrži od 32 do 35 držav. Med njimi je poleg Kitajske in Indije med drugim tudi Južna Afrika. Ta je poleg Brazilije, Rusije, Indije in Kitajske del držav BRICS, ki so še pred leti veljale za najhitrejša rastoča gospodarstva na svetu.
A glasovanje za resolucije, ki obsojajo ruski napad na Ukrajino, še ne pomeni, da država vodi dosledno politiko proti Rusiji. Tak primer je Turčija, ki je članica Nata in dobavlja Ukrajini orožje (drone bajraktar), a se ni pridružila protiruskim sankcijam. Enako politiko vodi tudi Brazilija. Podobno počne še Srbija, ki glasuje za resolucije, ki obsojajo ruski napad, a ni uvedla sankcij ali zaprla zračnega prostora za ruska letala.
Kdo vse je uvedel sankcije proti Rusiji
Sankcije proti Rusiji so do zdaj uvedle ZDA, vse članice EU, Velika Britanija, Kanada, Norveška, Švica, Avstralija, Nova Zelandija, Japonska, Južna Koreja, Tajvan, Islandija, Ferski otoki in nekatere karibske otoške države. A tudi pri teh imamo primer Madžarske, ki je s stisnjenimi zobmi uvedla sankcije, a je bolj naklonjena Rusiji kot Ukrajini.
Tudi Brazilija, ki je največja latinskoameriška država, se ni pridružila zahodnim sankcijam proti Rusiji. Takšno politiko je vodil že nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro, nadaljuje pa jo njegov naslednik Luiz Inácio Lula da Silva. Fotografija je iz leta 2010, ko je bil Putin ruski premier, Lula da Silva pa brazilski predsednik.
Nedavno je britanski poslovni tednik Economist izdelal analizo, po kateri imajo države, ki obsojajo Rusijo, 15,2 odstotka vsega svetovnega prebivalstva. Še 21 odstotkov svetovnega prebivalstva živi v državah, ki se nagibajo k Zahodu. V nevtralnih državah živi 30,7 odstotka svetovnega prebivalstva, 27,5 odstotka pa živi v državah, ki se nagibajo k Rusiji. V državah, ki dejavno podpirajo Rusijo, živi 5,6 odstotka svetovnega prebivalstva.
Zahod ima še vedno največji del svetovnega BDP
Drugačna slika je, če upoštevamo gospodarsko težo držav. Države, ki obsojajo Rusijo, imajo 60,1-odstotni delež svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP), 7,8 odstotka svetovnega BDP pa obsegajo države, ki se nagibajo k Zahodu. Na nevtralne države odpade 12 odstotkov svetovnega BDP, 16,8 odstotka na države, ki se nagibajo k Rusiji, 3,3 odstotka pa na države, ki podpirajo Rusijo.
Agathe Demarais, direktorica raziskovalnega oddelka pri britanskem poslovnem tedniku Economist, predvideva, da bosta Rusija in Kitajska v prihodnjih letih še povečali svoje snubljenje neuvrščenih držav, kar bo po drugi strani pomenilo izziv za zahodne demokracije in njihovo diplomacijo.
47