Včeraj je v DZ potekala razprava o boju proti korupciji. Kot je dejal Janez Janša je povod za razpravo dal kar predsednik vlade sam, saj je slovenski in tudi mednarodni javnosti oznanil, da imajo v koaliciji krizo zaradi korupcije. Spomnimo pa, da so si koalicijske stranke še pred in tudi po nastopu mandata med prioritetami in cilji zastavili ničelno toleranco do korupcije, učinkovit pregon in poudarek na vladavini prava. Dosedanji način in rezultati dela vlade pa so daleč od teh obljub in ciljev. Glede zadnje koruptivne afere o preplačani propadajoči sodni stavbi na Litijski in o korupciji v Golobovi vladi nasploh pa smo vprašali nekdanja notranja ministra Aleša Hojsa in Vinka Gorenaka.
V stranki SDS vladi očitajo koruptivna in klientelistična ravnanja, včeraj so jih izpostavili jih le nekaj, kot je poslovanje Roberta Goloba prek podjetja Star Solar z državno energetsko družbo Borzen, nakup 13 tisoč računalnikov za 6,5 milijona evrov in njihovo skladiščenje, nakup stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani v vrednosti 7.690.350 evrov za potrebe sodišč, projekt digitalizacije notarskih storitev za razvoj novega informacijskega sistema Notar na daljavo, ter nenazadnje tudi korupcijo v zdravstvu.
Ali NPU čaka, da bi zakril dokaze?
Dokaz o koruptivnih dejanjih glede preplačane sodne stavbe je, da se saga še ni zaključila, pravzaprav se še niti začela ni. Janez Janša je dejal, da očitno v interesu tistih, ki imajo škarje in platno v rokah ni, da bi se ta zadeva o Litijski razčistila. “Od sedeža Nacionalnega preiskovalnega urada do Ministrstva za pravosodje, kjer je večina dokumentacije, je z avtom kakšnih 10minut. V roku enega meseca še noben kriminalist menda ni obiskal ministrstva”, je dejal. Zakaj je temu tako smo vprašali nekdanja notranja ministra Aleša Hojsa in Vinka Gorenaka. Gorenak je prepričan, da NPU deluje politično in da “bodo počakali toliko časa, da bodo odgovorni zakrili dokaze, šele nato pa bodo reagirali in predvidevam, da ne bodo odkrili ničesar.”
“Če ima vrh navodilo naj ne preiskujejo, se ne bo preiskovalo”
Medtem pa Hojs meni, da NPU še vedno ni obiskal pravosodnega ministrstva zato, ker je na čelu NPU človek, ki je bil globoko vpleten v raznorazne korupcijske afere. “Pri gospodu Darku Muženiču, ki smo ga s tega mesta odstavili, se je hitro vrnil nazaj. Kot sem slišal na podlagi tega, da se je skupaj z Robertom Golobom vozil domov”, nam je zaupal Hojs. Če vrh, torej tisti, ki so najbolj odločujoči v policiji nimajo interesa, da bi se stvar preiskala ali pa celo več, da imajo navodilo, da se nekaj ne preiskuje, potem se težko pričakuje od navadnega policijskega preiskovalca, da bo karkoli naredil, je povedal nekdanji notranji minister.
Policija je v službi aktualne politike
Hojs je še povedal Golobova vlada naredila policijo popolnoma benigno in popolnoma v službi aktualne politike. Spomnil je, da že dve leti policiste, ki so korektno in profesionalno oddelali svoje delo v času protestov v času prejšnje vlade, diskreditirajo in kazensko ovajajo, “celo slišim, da bodo nekatere ali so jih celo že odpustili”, kar je po njegovem mnenju dokaz, da si je vlada podredila policijo.
“Smešno je nato gledati, kako se tista, ki sta bila prva, ki sta tej politiki kimala Boštjan Lindav in Tatjana Bobnar, danes pritožujeta kako politika vpliva po policiji. Sama pa sta dala zeleno luč, da lahko to počnejo”.
Ali ima stranka SD ničelno toleranco do korupcije ali pa je sama “skorumpirana demokracija”?
Sicer pa kot je dejal Janez Janša, je afera sodne stavbe le vrh ledene gore. Pod “morjem” pa se skriva še mnogo korupcije. Spomnimo, da je pred kratkim dr. Erik Brecelj stranko SD za plenilsko in skorumpirano stranko in razkril kako si delijo “plen” oziroma položaje, ter kaj počnejo že desetletja, a še vedno trdijo, da imajo ničelno toleranco do korupcije. Pa je to res? Po odstopu generalnega sekretarja SD Klemna Žiberta je namreč njegov položaj prevzel kar Matevž Frangež, sicer državni sekretar na gospodarskem ministrstvu, ker naj bi bilo povsem združljivo. Hojs pri tem meni, da “generalni sekretarji stranke ne bi smeli nikakršnih pooblastil v tem, kar so do sedaj počeli”.
Slovenija na indeksu korupcije dosegla zgodovinsko dno
Slovenija je na Indeksu zaznave korupcije nazadovala in je dosegla zgodovinsko dno. Kako je to mogoče če ima vlada ničelno toleranco do korupcije? “Ta njihova ničelna stopnja korupcije pomeni, da ničelno stvari preiskujejo. To je razlog glavnega padca na Indeksu zaznavanja korupcije, ki se bo še nadaljeval. V času dveletnega vladanja niso pravzaprav na boju zoper korupcijo naredili praktično nič”, je dejal Hojs.
Korupcijski škandali Roberta Goloba
Gorenak pa pri tem meni, da čeprav mednarodne ocene korupcije nimajo absolutne teže ne moremo mimo dejstva, da Slovenija na tem področju nazaduje za kar je odgovorna vsekakor Golobova vlada ki jo očitno pretresajo korupcijski škandali (Litijska….računalniki in še kaj). “Neodvisno od tega pa naj opozorim na nekaj dejstev. KPK kakršno poznamo imajo le še države nekdanje Jugoslavije, Albanija in Moldavija. Povsod drugod v Evropi poznajo svetovalna telesa za boj proti korupciji, ki vladam in ministrstvom svetujejo. Običajno so del pravosodnega ali notranjega ministrstva posamezne države. Imamo pa države kjer nimajo nobenih organov tipa KPK, tak primer je Danska in skandinavske države. Tam nič ne vedo o organih kot je naša KPK. Imajo pa delujočo policijo, tožilstvo in sodstvo in posledično so to države, ki imajo najmanj korupcije. To dejstvo je zelo zgovorno. Mi KPK posvečamo vse preveč pozornosti, zgodovina pa kaže da je to organ za diskreditacijo desnih politikov in za zaščito levih politikov.”
Ali je vlada še primerna za vodenje države?
Ker vlado pretresajo tako imenovani koruptivni škandali so v SDS pripravili predlog priporočil vladi za izboljšanje stanja na področju boja proti korupciji. Med drugim so predlagali, naj DZ pozove vlado, da predlaga zakonske rešitve na področju preventive v zvezi s koruptivnimi ravnanji, ki bodo omogočile učinkovitejše in hitrejše odkrivanje, preiskovanje in sojenje v primeru kaznivih dejanj korupcije. Predlagali pa so tudi, naj vlada razmisli, ali je še sposobna opravljati svojo funkcijo. A glede slednjega Hojs meni, da vlada gotovo ni primerna za vodenje države, ter da to vidi že večina državljanov. Gorenak se s tem strinja in dodaja, da ima vlada kljub njihovi nesposobnosti v DZ 53 poslancev in “to ji zagotavlja politični mir, državljanom Slovenije pa umiranje na obroke.”
A. G.