Vsi poznate polje, ki se ob obilnih padavinah lahko v zgolj treh dneh spremeni v največje slovensko jezero, v poletni suši pa v treh tednih skoraj povsem presahne. Prav v teh dneh, ko se začenja jesensko deževje, se bo Cerkniško jezero začelo spet polniti. Upamo sicer, da deževje letos ne bo preveč obilno, a v izjemnih primerih lahko jezero meri tudi več kot 30 kvadratnih kilometrov.
V minulih letih so se številni ustavili na poti na morje, v zadnjih dveh letih pa prav poseben muzej med odkrivanjem Slovenije odkrivamo sami Slovenci: Park vojaške zgodovine. Pivka ima sicer zaradi svoje strateške lege bogato vojaškozgodovinsko dediščino, zato ne preseneča, da je na območju starih kasarn zrasel muzejski doživljajski kompleks, namenjen izobraževanju in raziskovanju. Ogledate si lahko orožja, vozila in opremo iz različnih zgodovinskih obdobij, se sprehodite skozi obdobje osamosvojitve Slovenije, pokukate v diverzantsko podmornico in še in še.
Seveda bo obisk Notranjske nepopoln, če ne boste obiskali največjega jamskega gradu na svetu. Znana je legenda o roparskem vitezu Erazmu, ki je v gradu brez težav kljuboval dolgotrajnim obleganjem – iz gradu je bilo skozi jamo mogoče priti na svobodo, do hrane in pitne vode – dokler ga ni izdal eden njegovih služabnikov.
Loška dolina je skriti kotiček Notranjske, obdan z gozdovi. Na južnem delu doline se dviga Snežnik, s 1796 metri nadmorske višine najvišja nealpska gora v Sloveniji, pod njim pa stoji istoimenski grad, ki je v 19. stoletju služil kot lovska rezidenca. Pražupnija oziroma prafara Lož je obstajala že v 12. stoletju. Takrat se kot Lož ni označevalo le sedanje naselje, temveč tudi ves okoliš. V 14. stoletju so pod loškim gradom začeli graditi novo naselje, to je sedanji Lož, stari del naselja pa je dobil ime Stari trg. Lož je leta 1477 dobil mestne pravice, da se je lahko obdal z obzidjem in se tako branil pred številnimi turškimi vpadi. Listina, s katero je Lož dobil mestne pravice, je edina v originalu ohranjena ustanovitvena listina iz srednjega veka, ki jo imamo na Slovenskem.
Postojnska jama je ena najbolj znanih turističnih atrakcij ne le Notranjske, ampak tudi Slovenije. Prvi obiskovalec, avstrijski prestolonaslednik Ferdinand I., je vanjo vstopil leta 1819, od takrat pa so v jami do letos našteli že štirideset milijonov obiskovalcev. Okroglo številko so dosegli septembra letos, obiskovalko, ki je prišla iz Madžarske, pa so bogato nagradili.
Jama obiskovalce privablja s svojimi izjemnimi kapniškimi tvorbami, vlakcem, ki pelje skozi prvi del jame, in seveda s človeško ribico, skrivnostno jamsko živaljo, ki jo je mogoče v vivariju podrobneje spoznati. Tako kot tudi druge prebivalce temnega in skrivnostnega podzemlja.
Nedaleč stran je slikovita kraška dolina, ki je nastala, ko se je udrl jamski strop. To dokazujeta veličastna naravna mostova, ki se dvigujeta kar 40 metrov nad reko Rak. Na sprehodu od Malega do Velikega naravnega mostu boste v senci stoletnih dreves priča milijone let delujočim geološkim procesom. Območje Rakovega Škocjana je bilo že leta 1949 razglašeno za prvi slovenski krajinski park.
