Lokalno

DNEVNA: Razvojna podhranjenost vzhodne regije

Damjan Veršič, 22.02.22 ob 04:00

Univerza v Mariboru že dolgo opozarja na finančno podhranjenost področja raziskav, razvoja in raziskovalne infrastrukture v vzhodni kohezijski regiji. O tem smo govorili tudi z dr. Štefanom Čelanom, direktorjem ZRS Bistra Ptuj.

Univerza v Mariboru je s svojimi 17 članicami in dvema drugima članicama, gre za 17 fakultet, Univerzitetno knjižnico Maribor in Študentske domove, ter več kot 14.000 študenti druga največja univerza v Sloveniji. Njena usmeritev je v privabljanju najboljših študentov in ustvarjanju razvojnega okolja, v katerem je doma odličnost v vseh pogledih. O tem, da je univerza na pravi poti, pričajo številna mednarodna priznanja. Univerza v Mariboru hitro razvija nova področja delovanja, preizkuša nove metode študija in išče nove načine povezovanja z okoljem. Na mednarodnih lestvicah se v zadnjih letih uvršča med štiri odstotke najboljših univerz na svetu.

Univerza v Mariboru je institucija znanja in hkrati edina univerza, ki večinsko deluje v vzhodni kohezijski regiji. S svojimi fakultetami je prisotna v več mestih kohezijske regije Vzhodna Slovenija (Maribor, Celje, Velenje, Krško in Brežice) dve fakulteti pa imata sedež kohezijski regiji Zahodna Slovenija (v Kranju in Ljubljani). V okviru svojega poslanstva, kot družbeno odgovorna institucija, sodeluje tako z lokalnimi skupnostmi kot z gospodarstvom in tudi s civilno družbo.

Vsi centri odličnosti so locirani v zahodni kohezijski regiji

Evropska unija izvaja kohezijsko politiko z namenom zmanjšati neskladje med različnimi regijami in zaostalost najmanj razvitih regij. Kohezijska politika naj bi tako vzpodbujala tudi bolj uravnotežen trajnostni teritorialni razvoj. Država je skozi izvajanje kohezijske politike izvedla več mehanizmov za podporo razvoju gospodarstva. Leta 2009 je bilo ustanovljenih osem centrov odličnosti. Šlo je za po mnenju mnogih najambicioznejši posamični projekt slovenske znanstvene politike. Centri odličnosti so opredeljeni kot visoko kakovostne multidisciplinarne skupine raziskovalcev iz akademske sfere in poslovnega sektorja in so usmerjeni predvsem v krepitev sposobnosti prenosa in obvladovanja novih tehnologij ter v razvoj novih tehnologij na prednostnih področjih raziskav in tehnološkega razvoja. Pri tem je zanimivo, da imajo vsi centri odličnosti sedež v zahodni kohezijski regiji in da v petih centrih odličnosti sploh ni javne raziskovalne organizacije iz vzhodne kohezijske regije. Ob ustanovitvi je bilo za izvedbo javnega razpisa na voljo 84,1 milijonov evrov nepovratnih sredstev.

Da bi morala biti razporeditev tovrstnih centrov v Sloveniji enakomernejša menijo tudi v vodstvu mariborske univerze, saj da je tudi pri nas koncentrirano odlično znanje ter kot je pred leti za Delo povedal prof. dr. Željko Knez, bi morali pri presoji dela sedanjih centrov bolj kot objavo člankov upoštevati razvoj izdelkov in tehnologij, primernih za globalno trženje. Nekdanji ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je zdaj na čelu javnega znanstvenoraziskovalnega zavoda ZRS Bistra Ptuj, si je neuspešno prizadeval, da bi na Ptuju, kjer imajo ustrezno raziskovalno in gospodarsko okolje, pridobili center odličnosti za področje pridelave hrane.

Dr. Štefan Čelan: Ljubljana, Kranj, Koper in Nova Gorica se za razliko od nas znajo dogovoriti in vse odpeljejo

Kot je znano, se je sedanja vlada izpogajala za dodatna nepovratna sredstva iz pobude React-EU. Dr. Štefan Čelan: “Znotraj porabe teh sredstev so predvideli ustanovitev petih novih nacionalnih inštitutov. Med njimi je tudi predlog za ustanovitev nacionalnega inštituta za hrano. Ob najavi teh investicij smo ministru za kmetijstvo in ministrici za izobraževanje, znanost in šport v ZRS Bistra Ptuj posredovali sklepe in pobude, da ta inštitut za hrano ustanovimo na Ptuju. Imamo sklep rektorja Univerze v Mariboru dr. Zdravka Kačiča, da podpira ustanovitev tega inštituta v vzhodni kohezijski regiji z lokacijo na Ptuju. S sklepom to namero podpirajo tudi v razvojnem svetu in svetu statistične regije Podravje ter v poslovni skupni Perutnina Ptuj, ki je pripravljena za potrebe inštituta odstopiti svoje prostore. Projekt namreč predvideva dobrih 5 milijonov evrov vložka, tudi za gradnjo objekta. Mi pa smo pripravljeni omenjeni objekt Perutnine ponuditi kot vložek, saj je inštitut konceptiran na način, da je inkubacijska doba njegovega ustanavljanja z infrastrukturo, raziskovalno opremo in kadri pet let, po petih letih pa delovanje inštituta prevzame gospodarstvo. Z odgovora, ki smo ga dobili s strani Ministrstva za kmetijstvo, je razvidno, da so v pripravah za ustanavljanje inštituta in da se bo najprej oblikoval strateški svet, ki bo zdefiniral robne pogoje za razpis. Ta bo javno objavljen, nanj pa se bodo lahko prijavili različni subjekti. Kdor bo dal boljšo ponudbo, bo izbran za zagon inštituta.”

Čelan je še namignil, da se v ozadju tega projekta dogaja marsikaj. Minister za kmetijstvo naj bi si prizadeval, da bi bil inštitut v Novem mestu v okviru centra biotehnike in turizma (Grm), pripravljavca strokovnih podlag projekta pa naj bi dajala prednost prestolnici.

Dokler se bo v Mariboru nekomu zmešalo, če bo na Ptuju odprta ena višja ali visoka šola, in se bo vse delalo proti temu, seveda velja tudi obratno, bomo imeli takšno stanje. Na drugi strani pa se Ljubljana, Kranj, Koper in Nova Gorica znajo dogovoriti in vse odpeljejo.

“Če bo po državnozborskih volitvah v aprilu ostala Janševa vlada, verjamem, da bodo stvari tekle naprej,” je še dodal Čelan. Na vprašanje, zakaj prihaja do tako očitnih razlik v vlaganjih v zahodni in vzhodni del kohezije, odgovarja: “Ker imamo v vzhodni koheziji nesposobno politično garnituro, ki se nikoli ne zna poenotiti in izpogajati. Dokler se bo v Mariboru nekomu zmešalo, če bo na Ptuju odprta ena višja ali visoka šola, in se bo vse delalo proti temu, seveda velja tudi obratno, bomo imeli takšno stanje. Na drugi strani pa se Ljubljana, Kranj, Koper in Nova Gorica znajo dogovoriti in vse odpeljejo.” 

Samo en kompetenčni center ima sedež v vzhodni kohezijski regiji

Tudi kar zadeva razpršenost kompetenčnih centrov po Sloveniji razmere niso mnogo boljše. Ustanovljeni so bili leta 2010 in financirani v vrednosti 45,3 milijona evrov. Samo en kompetenčni center ima sedež v vzhodni kohezijski regiji, v treh pa ni javne raziskovalne organizacije iz vzhodne kohezijske regije.

Kompetenčni centri so opredeljeni kot razvojno-raziskovalni centri, ki jih vodijo industrijski partnerji, povezujejo pa partnerje iz gospodarstva in javnega raziskovalnega sektorja ter so usmerjeni v krepitev sposobnosti razvoja in uporabe novih tehnologij za razvoj novih konkurenčnih proizvodov, storitev in procesov na prednostnih področjih tehnološkega razvoja.

Nepovratna sredstva razvojnih centrov slovenskega gospodarstva so neenakomerno porazdeljena

Kako pa je z razvojnimi centri slovenskega gospodarstva? 17 jih je bilo ustanovljenih leta 2010, predstavljali pa naj bi gonilo tehnološkega napredka v Sloveniji. S subvencijami so nameravali vzpodbuditi raziskave in razvoj v podjetjih, ki bi se združila v razvojnih centrih. Velika in mala podjetja iz iste panoge naj bi v posameznem razvojnem centru sodelovala pri razvoju novih produktov z visoko dodano vrednostjo. Na razpisu je bilo na voljo 185,3 milijona evrov, največ sredstev pa je bilo dodeljenih gorenjski regiji, in sicer 23,87 odstotkov, sledi savinjska z 12,41 odstotkov, pomurska 12,13 odstotka. Podravska regija je pridobila le 6,65 odstotka sredstev. Najmanj razvita statistična regija Koroška je prejela samo 1,73 odstotka razpoložljivih sredstev.

Vzhodni del države je prejel le 33 odstotkov razpoložljivih sredstev za raziskovalno infrastrukturo

Za ustrezen razvoj odličnosti na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti je potrebna tudi ustrezna infrastruktura. Žal slovensko inovacijsko okolje vse bolj zaostaja za evropskim povprečjem, hkrati pa se povečujeta svetovna konkurenčnost in tehnološki napredek, razkorak tako postaja vse večji. Še posebej zaskrbljujoče razmere na tem področju so v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija, kjer je bilo v preteklosti vlaganj v raziskovalno infrastrukturo občutno manj kot v osrednji Sloveniji.

Po uradnih podatkih je bilo za investicije v raziskovalno infrastrukturo med leti 2007 in 2013 v zahodni kohezijski regiji skupno namenjenih 122,872 milijona evrov, dobrih 85 milijonov je bilo sofinancerskih sredstev. Na vzhodu je bilo v omenjenem obdobju le za 58,965 milijona investicij, sofinancerski delež je znašal 46,754 milijona evrov. Povedano drugače, vzhodni del države je prejel le 33 odstotkov razpoložljivih sredstev, saj je bila v nacionalnem načrtu definirana ena izmed treh prioritet tudi Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru, ki je s svojimi diplomanti zdravniki odigrala pomembno vlogo pri ublažitvi posledic epidemije covid-19. Brez te investicije vzhod države, kjer je bilo realiziranih le šest investicij, ne bi prejel niti 15 odstotkov sredstev, ki so bila na voljo. Ob medicinski fakulteti so bila sredstva namenjena še dozidavi objekta IZUM in energetski sanaciji obstoječega objekta, revitalizaciji spomenika Baroničina hiša secesijske stavbe UM FERI, pridobitvi novih prostorov za FIŠ, Inštitutu za energetiko FE UM – 2. faza in zagotovitvi dodatnih površin  – za izvedbo programov Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo UM.

Na zahodu države so medtem uresničili 17 investicij v raziskovalno infrastrukturo. Razmerje med vzhodom in zahodom glede financiranja univerz in institucij znanja znaša 70 proti 350 milijonov evrov iz državnega proračuna letno.

Samo dva od devetih SRIP-ov imata sedež v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija

V obdobju izvajanja kohezijske politike 2014 – 2020 je bila izvedena Strategija pametne specializacije S4, na podlagi katere je bilo definiranih 9 prioritetnih področij in posledično ustanovljenih v letu 2017 devet strateških razvojno inovacijskih partnerstev (SRIP). Samo dva od devetih SRIP-ov imata sedež v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija.

SRIP-I z zagotavljanjem nematerialnih storitev povezovanja na področju RRI (raziskovalno-razvojno inovativnih projektov) prispevajo k uspešnejšemu in ambicioznejšemu prodoru slovenskega gospodarstva na globalne trge in tako neposredno prispevajo k ciljem S4.

Trenutna delitev sredstev v iztekajoči perspektivi evropske kohezijske politike

Evropska unija razdeli Slovenijo na dobro razvitejši zahodni del in slabše razvit vzhodni del države. Površina je v razmerju 60 proti 40 odstotkov v korist vzhodnega dela, v tem razmerju je bila v iztekajoči se perspektivi izvajanja kohezijske politike tudi delitev sredstev. Površina slovenskega dela Alp je več kot 3000 kvadratnih kilometrov, kar predstavlja slabih 40 odstotkov površine kohezijske regije Zahodna Slovenija. Od 3,2 milijarde evrov je vzhodna kohezijska regija prejela 1,27 milijarde evrov, zahodna 0,855 milijarde evrov. Na področju okoljske in prometne infrastrukture sta obe regiji prejeli 1,055 milijarde evrov.

Seznam regij, razvrščenih po stopnji razvitosti, in pričakovana življenjska doba

Indeks razvojne ogroženosti, ki je relativni kazalnik razvitosti razvojne regije, izračunan na podlagi utežitve kazalnikov razvitosti, ogroženosti in razvojnih možnosti (nižja vrednost kazalnika označuje doseženo višjo stopnjo razvitosti), za podravsko regijo znaša 123,9 odstotkov, za primerjavo, v osrednjeslovenski regiji je ta vrednost 35,5 odstotna.

Izpostavimo še pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu. Po statističnih podatkih se nižja razvitost vzhodne kohezijske regije kaže v 2,4 leta krajši življenjski dobi državljanov glede na zahodni del države.

Univerza v Mariboru: Mladi perspektivni kadri odhajajo v tujino

“Na Univerzi v Mariboru že dolgo opažamo negativne trende v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija, ki se zaradi nezadostne razvitosti statističnih regij in gospodarstva odražajo v odhajanju predvsem mladih perspektivnih kadrov v tujino – “beg možganov”. Najhuje se to odraža v podravski, koroški in tudi v pomurski regiji, kjer njim bližnja Avstrija z močnim gospodarstvom zaposluje slovenske državljane (Avstrijska Štajerska je peta najrazvitejša regija v Evropi). Istočasno gospodarstvo v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija nima zadostne sposobnosti generiranja visokotehnoloških delovnih mest, ki bi mladim zagotavljala potrebno eksistenco in perspektivo v lastni državi. Prav tako se mala in srednje velika podjetja v tem okolju soočajo s pomanjkljivo lastno raziskovalno-razvojno infrastrukturo, s kadrovsko podhranjenimi razvojnimi oddelki in neustrezno organiziranostjo podpornega okolja znotraj inovacijskega podjetniškega ekosistema. Za zaustavitev negativnih razvojnih trendov v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija in doseganje osnovnega cilja kohezijske politike zmanjšanja gospodarskega, socialnega in teritorialnega neskladja, so nujna nadaljnja pospešena vlaganja v raziskovalno in razvojno infrastrukturo v regiji ter ustvarjanje pogojev za generiranja visokotehnoloških delovnih mest. S prepoznavanjem razvojnih potencialov lokalnih okolij in umeščanjem ustreznih razvojnih kapacitet v ta okolja je nujno zagotoviti nadaljnjo krepitve regionalnega razvoja Slovenije in s tem tudi njen skladnejši razvoj,” so sporočili iz mariborske univerze.

 

Veliki petek
Dan žalovanja: Dan, ko je trpel in umrl na križu
map beljakovine
Vse, kar morate vedeti o MAP beljakovinah!
Lajfstajl
Vse, kar morate vedeti o MAP beljakovinah!
Oglasno Sporočilo, Danes ob 08:00