Morda smo se ujeli v nevarno zanko, ki je ne moremo nadzorovati

Metan je močan toplogredni plin in je za ogljikovim dioksidom drugi največji povzročitelj podnebnih sprememb, ki ga vestno sproščamo v naše ozračje.
Fotografija: Sproščanje metana v ozračje je med drugim tudi posledica živinoreje. Foto: Johanna Geron / Reuters
Odpri galerijo
Sproščanje metana v ozračje je med drugim tudi posledica živinoreje. Foto: Johanna Geron / Reuters

Znanstveniki ameriške Nacionalne uprave za oceane in ozračje (NOAA) so sporočili, da smo se morda ujeli v »povratno zanko metana«, ki je ne moremo nadzorovati. Metan je sicer odgovoren za približno 20 odstotkov dviga povprečne temperature ozračja, zabeležene od začetka industrijske revolucije, močno pa vpliva tudi na razgradnjo ozonske plasti.

Sicer se metan sprošča v ozračje tudi iz naravnih virov, kot so mokrišča, velik delež pa prispevajo človeške dejavnosti, denimo živinoreja ali kopičenje odpadkov.

Leta 2021 se je najbolj povečala raven metana v ozračju

Po podatkih NOAA metan v primerjavi z ogljikovim dioksidom kar 25-krat močneje zadržuje toploto v ozračju. Čeprav je v ozračju veliko krajši čas kot ogljikov dioksid, ima velik vpliv na hitrost podnebnih sprememb. Ocenjuje se, da bi bila brez njegove prisotnosti povprečna temperatura zemeljskega površja nižja za 1,3 stopinje Celzija.

image_alt
V Kaliforniji sušo premagujejo s solarnimi paneli nad vodnimi kanali

Raziskava, ki jo je nedavno objavila agencija NOAA, kaže, da se je leta 2021 najbolj povečala letna raven metana v ozračju od začetka meritev leta 1983. Xin Lan, raziskovalka pri NOAA, je za Newsweek pojasnila, da so po letu 2006 večino nastalih emisij metana povzročila naravna mokrišča in emisije, ki jih je povzročil človek.

Foto: Jason Lee / Reuters
Foto: Jason Lee / Reuters
Naravna mokrišča proizvajajo metan pri razpadu organskih snovi, medtem ko so emisije metana, ki jih povzroča človek, posledica živinoreje, odpadkov in smetišč. Znanstveniki sicer težko ugotovijo, katere emisije izvirajo iz katerega vira, vendar pa naravno sproščanje metana pospešujejo dež in spremenljive temperature, ki jih podnebne spremembe že povzročajo.

Lanova je dejal, da se bo količina metana, ki nastaja v naravnih mokriščih, zaradi segrevanja podnebja na Zemlji le še povečala. To pomeni začetek povratne zanke - stalnega cikla, ki ga ni mogoče prekiniti, povzema Newsweek.

»Iz naravnih procesov vemo, da so emisije metana iz mokrišč občutljive na spremembo padavin in temperature. Proizvodnja metana iz mikrobov se povečuje z naraščanjem globalne temperature, kar je posledica dolgoročnih emisij toplogrednih plinov. Več metana v ozračju pa lahko dodatno segreje Zemljo. To je povratna zanka, na katero se sklicujemo,« je pojasnila raziskovalka.

Potrebno bo veliko trdega dela, ki se očitno ne dogaja

Lanova je dejala, da je bila Zemlja v letih 2020 in 2021 v t. i. fazi »La Nina«, obdobju, ko se površina oceanov ohladi, kar posledično povzroči nižje temperature. »V letu [obdobja] La Nina običajno opazimo več padavin nad kopenskimi tropskimi območji, tj. večja mokrišča. Vemo, da je bilo leto 2021 najtoplejše leto La Nina v zgodovini. Zato smo zaskrbljeni zaradi možnosti povratnih informacij o podnebnih spremembah.«

image_alt
Rezultati nove študije o ledenikih in vodi so razočarali

La Nina je sicer oceanski in atmosferski pojav, ki je del širšega podnebnega vzorca El Nino-Southern Oscillation (ENSO). Obdobje La Nina sicer običajno traja vsaj pet mesecev in ima obsežne učinke na vreme po vsem svetu. Vpliva celo na atlantsko in pacifiško sezono orkanov, v kateri se zaradi nizkega striženja vetra in toplejše temperature morske površine v atlantskem bazenu pojavi več tropskih ciklonov.

Živinoreja. Foto: Clodagh Kilcoyne / Reuters
Živinoreja. Foto: Clodagh Kilcoyne / Reuters
»Na žalost morda ne bomo mogli z gotovostjo trditi, da gre za podnebne povratne informacije, saj so trenutne možnosti opazovanja emisij metana iz mokrišč omejene,« je dejala Lanova in dodala, da če gre za podnebno povratno informacijo, to pomeni, da je dolgoročno segrevanje svetovnih temperatur že prispevalo k večjim emisijam toplogrednih plinov.

To je dodaten izziv v boju proti posledicam podnebnih sprememb. Zmanjšanje emisij fosilnega metana je enostaven pristop za upočasnitev in povratek naraščajočega trenda metana v ozračju. Toda glede na dolgotrajnost ogljikovega dioksida v ozračju in veliko večje emisije fosilnega ogljikovega dioksida, bi morali takoj ukrepati tudi za zmanjšanje emisij fosilnega ogljikovega dioksida.

Kot smo že omenili, znanstveniki težko ločijo, katere emisije nastajajo naravno, vendar ocenjujejo, da je približno 30 odstotkov emisij metana posledica proizvodnje fosilnih goriv. Te emisije je običajno lažje nadzorovati s tehnologijo, je v izjavi zapisala agencija NOAA.

image_alt
Starodavna podtalnica je največji vir vode na kopnem

»Da bi obrnili te trende, bo potrebno veliko trdega dela in očitno se to ne dogaja,« je v izjavi dejal Ariel Stein, direktor laboratorija za globalno spremljanje NOAA. Meni, da je ključnega pomena, da še naprej vzdržujemo integrirane in zanesljive sisteme spremljanja in preverjanja, ki bodo pomagali oceniti trenutno stanje obremenitve ozračja s toplogrednimi plini ter določiti učinkovitost prihodnjih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Več iz rubrike