Lenarčičevo letalo na sarajevskem letališču. Foto: Facebook Matjaž Lenarčič
Lenarčičevo letalo na sarajevskem letališču. Foto: Facebook Matjaž Lenarčič
Slovenski letalec in okoljevarstvenik Matjaž Lenarčič. Foto: Facebook Matjaž Lenarčič
Slovenski letalec in okoljevarstvenik Matjaž Lenarčič. Foto: Facebook Matjaž Lenarčič

Sarajevo ima, kot je Matjaž Lenarčič zapisal na Facebooku, podobne probleme kot vsa večja urbana naselja s podobno geografijo in slabo prevetrenostjo. Visoke in dolge zgradbe ustavijo pretok zraka, zgradbe so slabo izolirane in potrebne je veliko energije za ogrevanje. Dodaten problem pa je, da ljudje kot kurjavo še vedno množično uporabljajo drva, ker so poceni. Več kot 160.000 gospodinjstev namreč uporablja drva, ostali pa plin ali premog.

Bosna in Hercegovina je tudi odlagališče starih avtomobilov iz Evrope z velikimi izpusti trdih delcev in plinov. Po vojni je, kot je še zapisal, korupcija politične elite požrla okoljsko politiko, ki je bila v sedemdesetih letih v Jugoslaviji precej napredna, vojna je prinesla revščino in z njo tudi energetsko revščino. Bosna pridobi vso elektriko v termoelektrarnah na premog brez ustreznih filtrov. Elektrike je toliko, tako Lenarčič, da jo izvažajo tudi v Evropo za pogon na primer tudi električnih avtomobilov. "Politika se temu toku energetskega kapitala ne bo odrekla," je zapisal.

"Okoljske konference, kot zadnji fiasko v Glasgowu, bodo uspešne šele takrat, ko se bo začela reševati ekonomska neenakost, razslojenost svetovne populacije ljudi, ko bo sleherni tehnološki napredek dobil svoj realni ogljični odtis, ko bodo korporacije razlastninjene, ko dobiček ne bo več užitek, ampak sramota," je opozoril Lenarčič.

Za slab zrak v Sarajevu smo po njegovih besedah krivi tudi Slovenci, Evropejci, Američani in drugi na privilegirani strani planeta.

Onesnažen zrak v sarajevski kotlini. Foto: Facebook Matjaž Lenarčič
Onesnažen zrak v sarajevski kotlini. Foto: Facebook Matjaž Lenarčič