»Bila sta  kar huda, bolelo je kot hudič in  moral sem v bolnišnico, a tudi to  bom preživel,« je optimističen  Danny, ki se je to poletje sklenil  posvetiti sebi. »Vzel sem si čas  zase in se tudi veliko ukvarjal z  meditacijo. Urejam stvari za nazaj, pripravljam teren za naprej  in iščem odgovore na nekatera  vprašanja, ki me mučijo že zelo  dolgo, tako kot mnoge tiste, ki  smo prišli do točke, do katere  večina ljudi redko pride. Živim  svoje življenje in poskušam reševati svoje stvari. Na dopustu  nisem bil, saj lahko vsak dan  po dopolnjenem petdesetem  letu vzamemo kot neke vrste  dopust ali pa blagoslov. Potem  pa je prišel infarkt,« pravi Danny in dodaja, da  zadnje čase močno podoživlja  stvari, ki so se mu zgodile v življenju in so bile nekakšna šola.  Tudi izkušnja z infarktom ima  zagotovo svoj pomen in bo dala  odgovore.