Zbiranje podpisov za vse tri zakonodajne referendume se bo začelo 1. septembra

V sedemdnevnem zakonskem roku po sprejetju navedenega zakona ni bil podan veto državnega sveta ali vložena morebitna druga pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma, je ugotovila podpredsednica DZ Meira Hot, zato je razpisala 35-dnevni rok za zbiranje podpisov.

Koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev, bi padel v čas počitnic, med 15. julijem in 31. avgustom, zato je kot prvi dan za zbiranje podpisov določila 1. september. V istem obdobju se bodo zbirali podpisi tudi za referenduma o noveli Zakona o RTVS in spremembah Zakona o vladi. Pobudi zanju je prav tako vložila SDS, predsednik vlade Robert Golob pa je množično vlaganje referendumskih pobud s strani SDS označil za zlorabo zakonodaje.

Prejšnji teden je ob vložitvi pobude za zakonodajni referendum o spremembah Zakona o dolgotrajni oskrbi namestnik vodje poslanske skupine SDS Zvone Černač dejal, da so vložili 4595 podpisov za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma. Ministrstvo za zunanje zadeve je sicer po preverbi ugotovilo, da ima le 2508 podpisnikov volilno pravico in so pravilno navedli podatke. Za začetek postopkov je potrebnih 2500 podpisov.

Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše, je DZ sprejel decembra lani, predvideval pa je postopno uveljavljanje oz. z enoletnim zamikom. Golobova vlada pa meni, da je vsebina zakona pomanjkljiva in ne omogoča izvajanja v praksi, zato je bila preložitev izvajanja zakona po njihovi oceni nujna in neodložljiva. DZ je sredi julija izglasoval zamik uveljavitve izvajanja zakona za eno leto.

Po besedah Černača zakon, kot ga je sprejela Janševa koalicija, prinaša celovito ureditev skrbi za starejše in tiste, ki potrebujejo pomoč drugih, in sicer tako v oblikah institucionalnega varstva kot na domu, in zagotavlja enakopraven dostop vsem ter omogoča varno starost. Zamik zakona pa da škoduje starejšim, zato so vložili pobudo za referendum, zmotilo pa jih je tudi, da je bila takšna novela vložena po nujnem postopku.

Zamik izvajanja Zakona o dolgotrajni oskrbi je bil sprejet zato, ker bi uveljavitev zakona, ki ga je sprejela prejšnja vlada, pomenila veliko škodo celotnemu sistemu socialnega varstva starejših, so poudarili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Na neizvedljivost zakona so namreč opozarjali izvajalci oskrbe, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, predstavniki civilne družbe in drugi, z novelo zakona pa si dajejo čas, da v zakonu uredijo financiranje in status izvajalcev, vstopne točke in način ocenjevanja potreb, so še dodali na ministrstvu.