Iz poškodovanih plinovodov ušla že več kot polovica plina

Plinovoda v Baltskem morju puščata na treh mestih, končni okoljski vpliv incidenta pa bo po ocenah enak tretjini letnega podnebnega odtisa Danske. Iz agencije so sicer poudarili, da uhajanje plina ne predstavlja neposredne nevarnosti za zdravje prebivalcev. Po njihovih navedbah večino uhajajočega plina tvori metan.

Danska, EU in Nato prepričani, da sta bila plinovoda tarča sabotaže

Švedska varnostna služba (SAPO) je danes sporočila, da bo preiskala nepojasnjene eksplozije in uhajanje plina na plinovodih Severni tok v Baltskem morju. Označila jih je za "hudo sabotažo", pri čemer ne izključuje, da za dejanji stoji "tuja sila". Norveška pa se je medtem odločila okrepiti varnost za zaščito naftne in plinske infrastrukture. Varnostna služba je prevzela preiskavo od švedske policije, ker, kot je navedla, obstaja možnost, da gre za "resno kaznivo dejanje, ki bi bilo lahko vsaj delno usmerjeno proti švedskim interesom", so sporočili iz agencije. Po njenem ni mogoče izključiti, da "za tem stoji tuja sila." V ločenih izjavah sta SAPO in švedsko tožilstvo navedla, da je preiskava trenutno usmerjena v morebitno "hudo sabotažo".

"Oblasti ocenjujejo, da gre za namerna dejanja, ne za nesreče," je že v torek dejala danska premierka Mette Frederiksen. Dodala je, da nimajo informacij o tem, kdo bi lahko stal za sabotažo. Zavrnila je namige, da je bil incident napad na Dansko, in poudarila, da je do uhajanja plina prišlo v mednarodnih vodah. Eksplozija je sicer odjeknila le dva kilometra od danskih teritorialnih voda. Danes je danski obrambni minister sicer odpotoval v Bruselj, kjer se je sestal z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom. 

Po srečanju je dejal, da obstaja razlog za zaskrbljenost glede varnosti v Baltskem morju. Pri tem je spomnil na pomembno vojaško prisotnost Rusije v tem morju. "Pričakujemo, da bodo še naprej rožljali z orožjem." 

V preiskavo tudi Rusija 

Ruska obveščevalna služba (FSB) je danes v zvezi z dogodkom odprla preiskavo "mednarodnega terorizma", sporočili iz pisarne ruskega državnega tožilca. V izjavi za javnost so incident opredelili kot "namerna dejanja", ki so napravila "znatno gospodarsko škodo Ruski federaciji".

Na zahtevo Rusije bo o uhajanju plina v petek razpravljal tudi Varnostni svet ZN. Da je Rusija prek Francije, ki predseduje Varnostnemu svetu, podala zahtevo za sklic seje, je potrdila švedska zunanja ministrica Ann Linde. Po njenih besedah sta bili Danska in Švedska pozvani, naj VS ZN posredujeta informacije o ponedeljkovih detonacijah v njunih gospodarskih conah.

V Rusiji so izrazili "izjemno zaskrbljenost" zaradi nastalih razmer. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je na novinarsko vprašanje, ali bi lahko šlo za sabotažo, odgovoril, da trenutno ne izključujejo nobene možnosti. Odgovornost svoje države je zavrnil. 

Dve močni podvodni eksploziji

Seizmologi so v ponedeljek zaznali dve močni podvodni eksploziji. Prvo so zabeležili zgodaj zjutraj jugovzhodno od danskega otoka Bornholm, druga (močnejša) eksplozija severovzhodno od otoka pa je bila enakovredna potresu z magnitudo 2,3, je pojasnil Bjorn Lund, direktor švedske seizmične mreže. "Nobenega dvoma ni, da ni šlo za potres," je poudaril. 

Seizmolog s švedske univerze v Uppsali pa je dodal, da je bila ena od eksplozij v bližini plinovoda enakovredna eksploziji več kot 100 kilogramov dinamita. 

Na fotografijah, ki jih je posnela danska vojska v gospodarskih conah Švedske in Danske, je videti tri velike gmote mehurčkov na površini vode s premerom 200–1000 metrov. Danske in švedske pomorske oblasti so izdale opozorila in določile območje prepovedi plovbe. Ladje lahko namreč izgubijo plovnost, obstaja pa lahko tudi nevarnost vžiga.

Nemški operater plinovodov Nord Stream AG je sporočil, da pripravlja oceno škode."Trenutno ni mogoče oceniti časovnega okvira za obnovo infrastrukture za dobavo plina," so zapisali v družbi. Vzroki za nastalo škodo bodo po njihovih besedah razjasnjeni s preiskavo. A ta se bo po besedah danskega obrambnega ministra zaradi pritiska v ceveh in količine uhajajočega plina začela šele po dveh tednih. 

Obseg škode pomeni, da plinovodi Severni tok to zimo verjetno ne bodo mogli prinašati plina v Evropo, tudi če bi obstajala politična volja za njihovo vzpostavitev, so povedali analitiki skupine Eurasia. "Odvisno je sicer od obsega škode, ampak uhajanje plina bi lahko pomenilo trajno zaprtje obeh tras," sta zapisala analitika Henning Gloystein in Jason Bush.

Tudi Švedska je ocenila, da gre verjetno za sabotažo, ne pa tudi za napad na Švedsko. Sosednja Norveška je medtem v bližini svojih objektov na morju opazila neznana brezpilotna letala. Z nafto bogata država je po incidentu v Baltskem morju dvignila stopnjo varnostne pripravljenosti na svoji naftni in plinski infrastrukturi.

Domnevna sabotaža je med drugim zasenčila včerajšnje slovesno odprtje dolgo pričakovanega plinovoda, ki bo pošiljal norveški plin na Poljsko, s čimer bi se okrepila energetska neodvisnost celine od Moskve. Dogodka se je udeležil tudi poljski premier Mateusz Morawiecki. "Obdobje ruske prevlade na področju plina se bliža koncu," je dejal včeraj. Tudi Morawiecki je prepričan, da so poškodbe na Severnem toku sabotaža, kar pomeni naslednji korak v stopnjevanju konflikta.

Anders Puck Nielsen, raziskovalec Centra za pomorske operacije na Kraljevi danski obrambni akademiji, je dejal, da je morda "nekdo želel poslati jasen signal, da bi se lahko nekaj podobnega zgodilo tudi norveškemu plinu". Izvedba sabotaže po njegovem mnenju tehnično ni težka. "Potrebujete le čoln in nekaj potapljačev, ki vedo, kako ravnati z eksplozivnimi napravami." 

Borrell: Gre za namerno dejanje

"Poškodba plinovodov Severni tok 1 in 2 ni nesreča in vpliva na vse nas. Vse razpoložljive informacije kažejo, da gre za posledico namernega dejanja," je zapisal visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell. 

Ob tem je opozoril, da je vsaka namerna motnja na evropski energetski infrastrukturi nesprejemljiva, EU pa bo nanjo odgovorila odločno in enotno. 

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sicer že v torek zvečer ocenila, da je šlo za sabotažo. "Ključno je preiskati te incidente in storiti vse, da razjasnimo okoliščine, zaradi katerih je prišlo do njih," je poudarila.

Nekdanji poljski zunanji minister: Hvala, ZDA

Ameriški državni sekretar Antony J. Blinken je medtem govoril z danskim zunanjim ministrom in poudaril, da so ZDA "zavezane spodbujanju evropske energetske varnosti". Kot je poročal nemški časnik Spiegel, je ameriška CIA pred tedni opozorila Nemčijo na možnost napadov na plinovode v Baltskem morju. 

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova pa se je odzvala na tvit nekdanjega poljskega šefa diplomacije. Radek Sikorski je namreč na Twitterju objavil fotografijo uhajanja plina in pripisal: "Hvala, ZDA." Zaharova se ob tem sprašuje, ali gre za "uradno potrditev terorističnega napada". 

Aktualni poljski zunanji minister Stanislav Žarin je Sikorskijevo trditev označil za "rusko propagando" in "kampanjo blatenja Poljske, ZDA in Ukrajine". 

Sikorski sicer v javnosti ni znan kot zagovornik Putina. Maja je v debati z ameriškim politologom obtožil Rusijo, da krši memorandum iz Budimpešte iz leta 1994, po katerem se je Ukrajina odpovedala jedrskemu orožju. Po razpravi je predsednik ruske dume Sikorskega obtožil, da "povzroča jedrski konflikt v središču Evrope" in da ne razmišlja o prihodnosti Poljske ali Ukrajine. 

Na družbenih omrežjih je medtem zaokrožil posnetek govora ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki je v začetku februarja obljubil, da bo preprečil, da bi Severni tok 2 začel delovati, če bo Rusija napadla Ukrajino. "Če Rusija napade, Severnega toka 2 ne bo več. Temu bomo naredili konec," je dejal Biden. Novinarji so ga nato vprašali, kako bodo to storili, saj je projekt pod nadzorom Nemčije. "Obljubil vam, da bomo zmogli," jim je odgovoril Biden. 

Zakaj bi želel Putin poškodovati Severni tok?

Vojna v Ukrajini je sprožila številne sankcije proti Rusiji. A Putinov izračun je, da bi skok cen plina in posledično dvig življenjskih stroškov v Evropi, ki je odvisna od ruske energije, na koncu tok obrnil v njegovo korist, poroča britanski Telegraph. 

Cena plina v Evropi je v zadnjih štirih dneh padla, včeraj po novici o morebitni sabotaži pa se je plin podražil za 20 odstotkov, v Veliki Britaniji celo za 33. Kot še dodaja časnik, je Putin v preteklosti že pokazal, da je pripravljen žrtvovati dragocen plin in ga uporabiti kot orožje. Avgusta je Rusija v objektu blizu meje s Finsko uničila za okoli 9,3 milijona evrov plina na dan, namesto da bi ga izvozila v Evropo. 

Severni tok 2 še ni zaživel, možnosti, da bi se to zgodilo v bližnji prihodnosti, pa so izjemno majhne. Nemčija se je namreč odločila, da odstopi od projekta, tik preden je Putin začel invazijo na Ukrajino. Severni tok 1, ki je dolgo krepil odvisnost Evrope od ruskega plina, medtem že dolgo ni več to, kar je nekoč bil. 

EU je ob tem začela pripravljati nov sveženj sankcij proti Rusiji. Madžarski premier Viktor Orban je ob tem pozval k opustitvi novih in odpravi že obstoječih sankcij, nova italijanska vlada pa daje vtis, da ne bo popolnoma sledila liniji EU v odnosu do Rusije. "Putinu ustreza, da zlomi moralo Evrope v času, ko so se evropske vlade znašle pod pritiskom jeznih volivcev, ki se bojijo padca temperatur s prihodom zime. Čas sabotaže je popoln," piše časnik. 

Ravno včeraj je začel delovati nov plinovod med Norveško in Poljsko, Varšava pa je vse bližje popolni neodvisnosti od ruskega plina. Novi baltski plinovod je sicer le del širših evropskih prizadevanj za iskanje alternativnih dobaviteljev in obnovitev zalog plina pred zimo. Od začetka vojne v Ukrajini je Norveška začela nadomeščati Rusijo kot glavnega dobavitelja zemeljskega plina v EU. Podvodne eksplozije bi lahko tako služile kot opozorilo za Norvežane, kaj bi se lahko zgodilo, če bodo Ruse stisnili v kot.

Brez norveškega plina bi bila zima v Evropi dolga, mrzla in draga. Rusija se v energetski vojni proti Zahodu tako znova zanaša na zimo, ki ji je že večkrat v zgodovini pomagala premagati sovražnike, še dodaja časnik. Nemški časnik Der Spiegel pa na drugi strani poudarja, da bi sicer Rusija lahko izvedla tovrsten napad na plinovode, a bi lahko, namesto da razstreli plinovod, preprosto ustavila dobavo plina v Evropo. To je storila že v začetku tega meseca, kot izgovor pa je navedla uhajanje plina.