'Edino, kar funkcionira, je medicinska stroka, vse ostalo stoji'

Kot so zapisali v sklepu o stavki, bo ta potekala v obliki popolne prekinitve dela, trajala pa bo do sprejema sklepa o prenehanju stavke ali do sklenitve sporazuma. Udeleženci bodo med stavko sicer prisotni na delovnem mestu, kot je predvideno z razporedom dela, razen ob sklicih stavkovnih sestankov.

Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je uvodoma dejal, da je bila včerajšnja udeležba na izredni skupščini izredna, glavni problem, ki so ga izpostavili zdravniki, pa niso bile plače, ampak se je večinoma govorilo o stiskah, povezanih s propadom javnega zdravstvenega sistema. V tem sistemu so po besedah Kuštrina največje žrtve definitivno pacienti, drugi v vrsti pa so zdravniki, ki so v neposrednem odnosu s pacienti. 

Sindikat od vlade pričakuje, da bo v DZ posredovala predlog sprememb in dopolnitev Zakona o zdravniški službi, na podlagi katerega se za zdravnike in zobozdravnike Zakon o sistemu plač v javnem sektorju ne bo več uporabljal. 

Enotni plačni sistem po besedah Kuštrina podi zdravnike iz javnega zdravstvenega sistema, zato so spremembe nujno potrebne. Naš zdravstveni sistem je na kolenih, je poudaril. Ob tem je dodal, da ni prav, da se na račun slabenja javnega zdravstva na široko odpira pot razvoju zasebnega zdravstva. Javno zdravstvo je namreč tisto, ki opravi večino storitev, še posebej tistih, ki niso profitabilne. 

Očitna je tudi kadrovska stiska v nekaterih bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Kot je navedel predsednik sindikata, je v Novi Gorici brez družinskega zdravnika ostalo 5000 prebivalcev, v naslednjih letih pa bo ta številka še trikrat ali štirikrat večja. "Bomo zapirali zdravstvene domove?" se sprašuje Kuštrin. Večina težav je vzročno povezana z zakonom o plačah, priča pa smo eroziji javnega zdravstva, v sklopu katere zdravniki odhajajo, delajo delno pri zasebnikih, interesa za nekatere specializacije, ki niso tržno zanimive, pa ni, je dodal.

Zdravstveni sistem je po mnenju Fidesa treba začeti reševati takoj, rešitve oz. predlogi stroke pa so znani in "so v predalih na ministrstvu". A s strani ministra in vlade sindikat ni zaznal kakršnega koli namena po spremembah, ampak le obljube. "Zdravstvo je bolnik in ne greš čez vikend domov razmišljat, kako ga boš v ponedeljek začel zdraviti, ker bo vmes umrl."

Po mnenju Kuštrina trenutno v slovenskem zdravstvu funkcionira le medicinska stroka, vse ostalo stoji. Redki zdravniki si upajo javno kritizirati zdravstveni sistem, ki ni le pred razpadom, ampak je po mnenju nekaterih že razpadel, pacienti pa že čutijo hude in nepopravljive posledice, je dejal Kuštrin. 

Mladi zdravniki so v odzivu zapisali, da zahtevajo stabilizacijo delovanja javnozdravstvenih zavodov na način, da se v njih vzpostavijo konkurenčni delovni pogoji, vključno s korekcijo osnovne plače. "To je potrebno takoj, saj je zadovoljen zdravstveni delavec zadnje upanje za javni zdravstveni sistem v Sloveniji. Desetletja slabega vodenja zdravstvene politike terjajo hitre in odločne poteze ministra za zdravje ter vlade, če jim je mar za zdravje državljanov."

Ministrov predlog o rešitvi plačne problematike v letu 2024 je po njihovi oceni popolnoma nesprejemljiv. "Če gori, časovnica več let pač ne pride v poštev." Stavko, ki jo je napovedal Fides, podpirajo. 

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je danes ponovil, da vlada izstopa zdravnikov in katere koli skupine iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja ne odobrava. So pa Fides za torek povabili na pogajanja, poroča STA. 

O razpadu javnega zdravstvenega sistema in plazeči se privatizaciji so v teh dneh obširno poročali v rubriki Dejstva. V javnih bolnišnicah se soočajo s hudo kadrovsko stisko, medicinske sestre in zdravniki pa zaradi boljših pogojev in višjih plač odhajajo k zasebnikom. 

Poročali smo tudi o gradnji zasebne bolnišnice v Ljubljani, ki jo pomagata financirati delno državni zavarovalnici. 

Zdravniki in zobozdravniki, zaposleni v javnem sektorju, so sicer v času epidemije covida-19 v obdobju med marcem 2020 in julijem 2021 prejeli za 116,6 milijona evrov covidnih dodatkov. Med rekorderji so zdravnik iz UKC Ljubljana in predavatelj na medicinski fakulteti, ki je prejel 81.125 evrov dodatka, zdravnik z Golnika z okoli 68 tisočaki in mariborski zdravnik, zaposlen v zdravstvenem domu, kliničnem centru in na univerzi, ki je prejel 61.744 evrov. 

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je na Televiziji Slovenija dejala, da se v sindikatu ne želijo udeležiti pogajanj, na katera so sicer vabljeni, ker imajo že izdelano zahtevo. "Torej, izsiljujete in se ne pogovarjate," je dejala ministrica.

Kuštrin je ministrici na to odgovoril, da zahteva, izražena s 3500 podpisi zdravnikov, ni izsiljevanje, ampak "legitimna zahteva neke poklicne skupine, ki je odgovoren nosilec zdravstvene dejavnosti". Pogajanj bi si, kot je še dodal Kuštrin, želeli na osnovni njihovih stavkovnih zahtev.