Slovenija

Zakaj vojni veterani Aleša Hojsa potrebujejo polavtomatske puške?

Necenzurirano.si
21. 7. 2022, 18.00
Deli članek:

Janševa koalicija je vojnim veteranom omogočila, da so lahko prišli do polavtomatskega strelnega orožja, ki po direktivi EU velja za varnostno grožnjo.

STA
Novelo zakona o orožju je v državnem zboru predstavil Božo Predalič, tedanji državni sekretar, sicer član predsedstva Združenja VSO.

Konec junija je Boris Tomašič, voditelj na Novi24TV, v svoji oddaji odkrito pozival k oboroženemu uporu proti vladi. »Jaz sem že pred časom rekel: prišli so s krvjo na oblast, očitno bodo z oblasti samo na silo šli,« je Tomašič odgovoril gledalcu, ki je klical v oddajo in ljudi hujskal k orožju. »Tisti, ki imate orožje doma: ne ga predati policiji. Tisti, ki ga nimamo, si ga bomo nabavili. Da se obračuna,« je pozival gledalec.

Le slabo leto dni pred tem je Slovenija postala ena od redkih evropskih držav, v kateri lahko civilisti zakonito pridobijo polavtomatsko dolgocevno strelno orožje, ki po direktivi EU velja za varnostno grožnjo. To so jim omogočile spremembe zakona o orožju, ki jih je lani poleti sprejela nekdanja koalicija Janeza Janše.

Od takrat so lahko polavtomatske puške in drugo orožje ob športnih strelcih kupovali tudi člani strelskih organizacij, ki imajo status nevladne organizacije v javnem interesu na področju obrambe. Mednje spadajo tudi združenja vojnih veteranov.

Bobo
Tudi sam Aleš Hojs je zaprosil za orožni list, a ne želi povedati, za katero vrsto orožja.

Ena od teh organizacij je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO). Pred prihodom v Janševo vlado ga je vodil Aleš Hojs. Spremembe orožarskega zakona je predlagalo prav Hojsovo ministrstvo za notranje zadeve. Poslancem jih je v državnem zboru predstavljal še en član predsedstva VSO – takratni državni sekretar Božo Predalič. Minuli teden jih je državni zbor razveljavil s sprejetjem zakona o odpravljanju »škodljivih posegov« prejšnje oblasti.

SDS proti evropski direktivi

Novelo zakona o orožju je nekdanja koalicija sprejela lani poleti, ne da bi upoštevala direktivo, ki jo je Evropski parlament sprejel štiri mesece pred tem. Z njo je želel civilistom onemogočiti pridobitev orožja, ki lahko pomeni varnostno grožnjo. Gre za polavtomatsko strelno orožje s fiksno ali snemljivo napravo za polnjenje, ki lahko sprejme veliko število nabojev. Nekatera od njih je namreč mogoče zlahka predelati v avtomatsko strelno orožje.

Že od začetka je bilo jasno, da v SDS ne nameravajo slediti direktivi, ki je nastala kot posledica terorističnih napadov po Evropi. »Evropski poslanci so se pač hoteli slikati zato, da so nekaj naredili na varnosti, ampak v resnici niso naredili nič,« je ob obravnavi predloga zakona govoril poslanec te stranke in predsednik parlamentarnega odbora za notranje zadeve Branko Grims. Svoje nasprotovanje so v SDS utemeljevali z »obrambo slovenskega športa«. Po njihovi oceni bi namreč s sledenjem evropski direktivi trajno ukinili nekatere strelske športne discipline.

Bobo
Poslanci SDS na čelu z Brankom Grimsom so z dopolnili k spremembam orožarskega zakona povozili evropsko direktivo.

Tedanji opozicijski poslanci so opozarjali, da bi morali o lažjem pridobivanju polavtomatskega orožja v Sloveniji opraviti širšo razpravo zaradi pojava različnih »vard«. Prav tako so se spraševali, zakaj bi vojni veterani nenadoma želeli priti do polavtomatskih pušk in pištol, ki omogočajo izstrelitev več kot 21 nabojev brez ponovnega polnjenja. Grims jim je odgovarjal, da »je nevarno tisto orožje, ki je nelegalno«, njihova »današnja naloga pa je, da storimo vse za ohranitev slovenskega strelskega športa«. Toda v zraku je obstalo vprašanje, kaj imajo s športom veteranske organizacije, saj so bile ustanovljene za povsem druge namene.

Je Hojs spremenil zakon, da je sam prišel do orožja?

Koliko novih kosov orožja so torej v tem času kupili veterani in člani njihovih združenj? Na ministrstvu za notranje zadeve nimajo podatka o tem, koliko orožnih listin, dovoljenj za posest in dovoljenj za nabavo orožja so odobrili osebam s statusom veterana. »Ne gre za podatek, ki se vodi v uradni evidenci o izdanih orožnih listinah,« so pojasnili.

 Spremembe zakona o orožju, ki jih je lani poleti sprejela nekdanja koalicija Janeza Janše, so nakup polavtomatskih pušk in drugega omogočile tudi članom strelskih organizacij, ki imajo status nevladne organizacije v javnem interesu na področju obrambe. Mednje spadajo tudi združenja vojnih veteranov.

Prav tako uradno ni mogoče preveriti, ali je med vojnimi veterani, ki so letos pridobili dovoljenje za orožje, tudi Hojs. Ko so ga na Necenzurirano.si nedavno spraševali, zakaj je nekaj tednov pred parlamentarnimi volitvami zaprosil za izdajo dovoljenja za posest orožja, je Hojs proti njihovemu mediju vložil kazensko ovadbo. Na podatke o tem, koliko dovoljenj za nabavo in posest polavtomatskega strelnega orožja, ki po direktivi EU velja za varnostno grožnjo, je ministrstvo odobrilo lani in letos, še čakajo.

Po zamenjavi oblasti so sicer na ministrstvu, ki ga zdaj vodi Tatjana Bobnar, povsem obrnili ploščo. V postopku sprejemanja zakona o odpravljanju »škodljivih posegov« prejšnje oblasti so vložili dopolnilo, s katerim so dostop do polavtomatskega dolgocevnega strelnega orožja s centralnim vžigom naboja omejili tudi športnim strelcem. »To orožje predstavlja najnevarnejše orožje. Ta sprememba sledi direktivi Evropskega parlamenta in Sveta o nadzoru nabave in posedovanja orožja, ki orožje kategorije A uvršča med prepovedano orožje z nekaterimi izjemami. Orožna direktiva torej ne dopušča civilistom, da bi kupovali polavtomatsko orožje za svoje potrebe,« so poudarili na ministrstvu.

Bobo
Po zamenjavi oblasti so na ministrstvu, ki ga zdaj vodi Tatjana Bobnar, povsem obrnili ploščo.

V Sloveniji vse več kosov orožja

Število kosov registriranega orožja v Sloveniji v zadnjih letih strmo narašča. Na zadnji dan lanskega leta je imelo skoraj 44 tisoč posameznikov in pravnih oseb v lasti več kot 154 tisoč kosov orožja. Daleč največ kosov, več kot 76 tisoč, so kupili za lov, slabih 15 tisoč za šport, dobrih 5000 pa za varnostne namene. Dodatnih 36 tisoč kosov orožja imajo lastniki dovoljenja za posest, dobrih 15 tisoč kosov pa so kupili v zbirateljske namene.

Še leta 2015 so bile te številke precej nižje. Slabih 40 tisoč posameznikov in podjetij v Sloveniji je imelo skupaj v lasti približno 132 tisoč kosov orožja, kar je 22 tisoč manj kot lani. Medtem ko se je število kosov orožja, kupljenega za varnostne namene, znižalo, je bilo v Sloveniji za 5000 kosov več lovskega orožja. Skoraj podvojilo – z 8600 na 14.500 – pa se je število kosov, namenjenih za šport. Tudi na ministrstvu za notranje zadeve predvidevajo, da se število kosov orožja povečuje predvsem zaradi športnega strelstva.